Zlati cepin, najvišje priznanje za alpinistične dosežke na svetu, podeljujejo od leta 1992, zlati cepin za življenjsko delo pa so prvič podelili leta 2009 z idejo počastiti alpiniste, ki so navdihovali naslednje generacije raziskovalcev navpičnice.

Od zdaj naprej v elitni druščini
Prvega je prejel italijanski alpinist z veliko začetnico Walter Bonatti in postal nekakšen boter naslednjih, ki so se jim poklonili s tem mednarodnim priznanjem. Prejele so ga še alpinistične legende Reinhold Messner, Doug Scott, Robert Paragot, Kurt Diemberger, John Roskelley, Chris Bonington, Woyciech Kurtyka, Jeff Lowe, kot deseti ga bo letos prejel Štremfelj.

Priznanja je vesel
"Kot sem dejal že po prejemu priznanja PZS za življenjsko delo, so si ljudje izmislili priznanja, da bi popularizirali alpinizem, kar se mi ne zdi napačno, to mora biti, da bo alpinizem imel veljavo. Ko stopiš ob bok Bonattiju, Messnerju, Kurtyki, Boningtonu, Diembergerju in drugim, se počutiš počaščeno. To je priznanje za vse, kar sem naredil, zgolj zato, ker rad plezam, zato sem ga vesel," je dejal prvi Slovenec, ki bo na slovesnosti septembra na Poljskem prejel zlati cepin za življenjsko delo v alpinizmu. Himalajec, ki se mu je tudi Planinska zveza Slovenije poklonila s priznanjem za življenjsko delo 2017 na področju alpinizma, je tudi edini prejemnik zlatega cepina tako za življenjske dosežke kot za vrhunski vzpon, saj si je za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge prislužil prvi podeljeni zlati cepin skupaj z Markom Prezljem, edinim alpinistom na svetu, ki je zlati cepin prejel štirikrat.

Leta 1979 na vrhu Everesta
Štremfelj (AO PD Kranj) se je v slovensko alpinistično zgodovino vpisal 13. maja 1979, ko sta z Nejcem Zaplotnikom kot prva Slovenca in hkrati prva Jugoslovana stopila na vrh Everesta (8848 m), leta 1990 pa sta se na najvišjo goro povzpela z ženo Marijo in postala prvi zakonski par na strehi sveta. Povzpel se je še na sedem drugih osemtisočakov: Gašerbrum I, Broad Peak, Gašerbrum II, Šiša Pangma, južni vrh Kangčendzenge, Čo Oju in Daulagiri. Prvenstveni vzpon v alpskem slogu po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m) z Markom Prezljem leta 1991 je naslednje leto okronala tudi mednarodna alpinistična javnost. "V prvem obdobju, ko sem bil še bolj alpinistični otrok in sledil Nejcu, je bil vrhunski vzpon na Everest, za kar gre zasluga celotni ekipi, zadnji dan pa sem imel srečo, da sem dobil priložnost in dosegel vrh. Pozneje je bil moj največji alpinistični dosežek vzpon na Kangčendzengo, motor katerega sem bil, z Markom pa nama je uspel tako kakovosten vzpon, ki je še danes na najvišji ravni," razmišlja 61-letni Kranjčan, najmlajši prejemnik zlatega cepina za življenjsko delo do zdaj.

Slovenci povezani z zlatim cepinom
Zgodovino zlatega cepina so vidno zaznamovali slovenski alpinisti, ki so bili v 26 letih podeljevanja najvišjega alpinističnega priznanja nagrajeni kar osemkrat. Prvi podeljeni zlati cepin sta leta 1992 za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m) prejela Prezelj in Štremfelj, ki je leta 2018 tudi prvi slovenski prejemnik zlatega cepina za življenjsko delo v alpinizmu. Leta 1997 sta ga prejela Tomaž Humar in Vanja Furlan za novo smer v severozahodni steni Ama Dablama (6812 m) v Nepalu. Leta 2007 je nagrado zlati cepin že drugič prejel Prezelj, skupaj z Borisom Lorenčičem za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m); istega leta je zlati cepin po mnenju občinstva prejel še Pavle Kozjek za prvenstveni solo vzpon na Čo Oju (8201 m) in objavo fotografije poboja tibetanskih beguncev na prelazu Nangpa La. Leta 2012 sta zlati cepin za smer Sanjači zlatih jam v K7 West (6858 m) v Pakistanu prejela Luka Stražar in Nejc Marčič, leta 2015 za prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja (6657 m) v indijski Himalaji Aleš Česen, Luka Lindič in Prezelj ter leta 2016 za prvenstveno smer na Cerro Kištvar (6173 m) v Indiji Urban Novak in Prezelj, skupaj z Američanom Haydenom Kennedyjem in Francozom Manujem Pellissierjem.

Ves čas je enako nor na hribe
"Moje dojemanje alpinizma se bistveno ni spremenilo, ves čas sem enako nor na hribe, seveda pa skušam iti s časom naprej. Danes so visoki hribi morda malo manj zanimivi, ker si ne vzamemo toliko časa zanje, zaradi pritiska javnosti pa tudi bistveno težje prenašamo poraze. Včasih se mi zdi, da smo imeli na voljo več poskusov, kup odprav se je končal neuspešno, a sem od vsake nekaj odnesel in lahko pozneje porabil dragocene izkušnje," je opisal Štremfelj, ki je bil v svoji 46-letni alpinistični karieri na več kot dvajsetih odpravah v nepalski Himalaji, opravil je prve pristope na več sedemtisočakov ter kot inštruktor deloval v slovenski šoli za nepalske gorske vodnike v Manangu. Plezal je tudi v Patagoniji, Pamirju, ZDA in bil na Denaliju in Aconcagui.