Trideset let, odkar je bila nazadnje na ogled javnosti – januarja 1988 je bila razstavljena v Galeriji Fred Jahn v Münchnu – bo tako slika Lobanja (Schädel) septembra predstavljena v sklopu razstav pred dražbo povojne in sodobne umetnosti. Delo velja za eno od mojstrovin Richterjeve faze, v kateri je vizualnost fotografije združeval s slikarstvom.

Slika bo od 4. do 7. septembra razstavljena v Hongkongu, med 15. in 18. septembrom jo bodo lahko videli obiskovalci centra Rockefeller v New Yorku, konec meseca, točneje od 28. septembra, pa bo na ogled še v Londonu. Sama dražba del bo potekala 4. oktobra, poroča portal ArtDaily.

"Richterjeva Lobanja je ena od njegovih najbolj ostrih, intimnih in tehnično dovršenih del. Motivika jo postavlja v tradicijo memento mori, ki so jo razvili stari mojstri, v 20. stoletju pa so jo nadaljevali slikarji, kot sta Picasso in Cézanne," je o sliki dejal vodja oddelka za povojno in sodobno umetnost pri Christie’s Francis Outred. "Dialog med slikarsko abstrakcijo in fotorealizmom se v Richterjevi praksi ponavlja skoraj dve desetletji. V tem primeru prinaša oba pola v sozvočje prek motiva, zaznamovanega z zgodovinskim, simboličnim in metaifizičnim nabojem. Čeprav ni več portal narave, je naslikana ploskev nosilka drugačne resnice: postane fizična realnost sama na sebi. V tej tesnobni, brezčasni podobi smrti se torej namen slike rodi na novo. Preneha biti le metafora minljivosti življenja, ampak tudi izginevanja podob in smrt neomadeževanosti slike," še pravi o delu.

Ob dejstvu, da gre za tako pomembno delo opusa slikarja, ki je najdražje prodajani živeči umetnik na svetu, si dražitelji verjetno obetajo veliko zanimanja premožnih zbiralcev. Sam Richter je o ciklu dejal, da ga je motiv fasciniral, obenem pa je bil od njega lahko dovolj distanciran. "Počutil sem se varno, saj gre za motiv, ki je tako umetniško in zgodovinsko zaznamovan, da ga nisem slikal zase. Motivi so obdelani v stilizirano kompozicijo, neostrino in perfekcijo. Tako čudovito so naslikani, da so pregnali strah."

Lobanje, sveče in cvetlice
Kot večina del tistega Richterjevega obdobja, temelji slika na fotografiji, ki jo je umetnik posnel. Podobno kot znamenita serija Sveč predstavlja Richterjevo mojstrsko obvladovanje slikarske tehnike in barvnega nanosa, z deli pa je leta 1983 dosegel nov umetniški vrhunec. Kot je povedal umetnik sam, se je pri izboru motivike naslonil na staro tradicijo memento mori (ne pozabi, da moraš umreti), v kateri so umetniki z opozorilom na umrljivost in minevanje časa gledalce spodbujali k razmisleku o nečimrnosti in predajanju skušnjavam tostranskega življenja. Ključni ikonografski element teh podob je človeška lobanja, kot strašen in neizprosen opomnik o človeški minljivosti, ob to pa so mojstri postavljali še druge elemente, ki izginevajo v času – od sveč, do cvetlic in sadja. Iz zakladnice svetovne umetnosti se je ohranilo nekaj čudovitih upodobitev motiva, ki je bil priljubljen predvsem v 16. in 17. stoletju. Zapustili so jih mojstri, kot so Caravaggio, Hans Holbein ml., Georges de la Tour, Frans Hals in Francisco de Zurbarán. Nekaj stoletij pozneje so se k motiviki vrnili umetniki 20. stoletja, med drugim Pablo Picasso, ki je z njo v 40. letih ponazoril temačno dobo, v katero je v njegovem času zatavalo človeštvo.