Nekaj modrega, novega in starega bi lahko rekli za to malo stanovanje v Mariboru, ki prepleta duh časa v slogu art decoja z odprto, popolnoma črno kuhinjo.

Poštna ulica v središču Maribora je po besedah njegovih prebivalcev ena redkih ulic, ki v mesto vnaša živahnost, družabno življenje in čago, kar se odraža tudi v prostorih okoli nje. Pred dnevi smo objavili stanovanje, ki ima kopalno kad in tuš ob postelji, zdaj pa predstavljamo majhno prijetno stanovanje, katerega namen je bil preplesti domačnost z eleganco.

Z zelo omejenimi sredstvi za prenovo je bila želja naročnika, da se v stanovanje umesti čim več umetnostni in vintage kosov. Soavtor projekta Aljoša, ki s Claudio Kvar ustvarja pod znamko Predsoba, je vnesel tudi element črne barve, ki zaradi svojega izstopanja povezuje prostor. "Črno uporabljam v kombinaciji z medenino, ki doda prostoru potrebno eleganco," v primeru 37 kvadratnih metrov velikega stanovanja na Poštni ulici v Mariboru jo je dopolnil še s temnomodro preprogo in zelenjem.

Več v pogovoru:

Črna kuhinjo in črno-bela tehnika, zakaj se je ta slog tako prijel?
Črna barva je vedno veljala za klasično barvo, ki pa je potrebovala svoj čas, da se je preslikala tudi v oblikovanje prostora. Sicer barvo uporabljam že od prvih projektov, a sem vesel, da so ljudje spoznali, da lahko črna v prostor vnese eleganco in krasno deluje z drugimi barvami in materiali, pri katerih bi izpostavil predvsem medenino. Je pa res, da je treba biti previden, kako in v kakšni količini uporabimo črno barvo.

Je črna kuhinja primerna tudi za majhne prostore, stanovanje na Poštni je veliko le 37 kvadratnih metrov?
Če se navežem na prejšnji odgovor, pomembno je, da ne pretiravamo s količino. Črna kuhinja je bila v prostoru že pred obnovo. Ohranil sem spodnje elemente, zgornje odstranil in jih nadomestil z elegantno belo polico. Kuhinja je zadihala. Pri kuhinji sem strmel h kombinaciji črne barve, marmorja, medenine in lesa. Mislim, da je to kombinacija barv in materialov, s katerimi ne moreš zgrešiti. Pika na i je seveda zelenje.

Kako ste rešili težavo, da ne bi z barvo zaprli in obtežili prostora?
Veliko površine sem ohranili v svetlih barvah. Prostor je zadihal z novo postavitvijo pohištva in primerno osvetlitvijo.

V sodobnih kuhinjah ni več zgornjih elementov, saj je postala kuhinja del dnevno-bivalnega prostora. Čeprav je videti lepo, je lahko problematično z vsaj dveh vidikov: kje imamo shrambo in s katerimi elementi kuhinjo povežemo s prostorom?
Z eno rešitvijo lahko odgovorimo na obe vprašanji. V večjih prostorih je kuhinjski otok tisti, ki doda nov prostor za shranjevanje in hkrati poveže kuhinjo z dnevno bivalnim prostorom, v našem primeru smo to rešili s kuhinjo, postavljeno na črko L. Pridobili smo dodaten prostor za shranjevanje, hkrati pa je kuhinja postala del bivalnega prostora, saj nas nagovarja, da prisedemo in se družimo ob pultu.

Mehek poudarek v prostoru ste dosegli z zavesami in okroglimi svetili, ki nas po obliki ponesejo v sredino let prejšnjega stoletja. Kaj so prednosti takšnih luči?
Stropne luči so bile izbrani z različnimi nameni. Ker gre za en prostor, ki je navidezno razdeljen na manjše dele, je bila želja, da s smiselno razporejenim velikim številom luči v istem slogu prostor povežemo v celoto. Oblika luči je bila izbrana namenoma, da je nevpadljiva in dopušča, da svojo pozornost namenimo umetniškim delom in oblikovalskim kosom. Seveda pa nam veliko luči daje zadostno svetlobo, glede na to, da je stanovanje usmerjeno na vzhod in ima le dve okni.

Malo tropskega pridiha ste vnesli s stolom iz ratana in okrasno blazino s potiski barvitih ptic. Kakšno je bilo sicer vodilo pri oblikovanju interierja?
Pomembno se mi zdi, da se v prostor vključi tudi kakšen vintage kos. Predvsem so mi všeč stare kombinacije tehnik in materialov, ki so ponovno vračajo, kot sta ratan in teraco. To je stol podjetja Stol Kamnik, ki ga je oblikoval Branko Uršič. Vsekakor zbirateljski kos s pečatom brezčasnega slovenskega oblikovanja in zato dodaja prostoru dodatno vrednost. Blazina poskrbi, da pri barvnih kombinacijah hodimo po robu.

Kaj so bile največje težave pri opremi stanovanja in kakšne so bile želje naročnika?
Težava, ki je bila hkrati izziv, so bila zelo omejena finančna sredstva, zato smo veliko stvari reševali z enostavnimi rešitvami. Izpostavil bi medeninast vogalnik nad kuhinjo, graviran logotip v steklu podboja z nadsvetlobo ali gravirano medeninasto ploščico na vhodnih vratih. Detajli, za katere ne potrebuješ veliko denarja, a so v prostoru najpomembnejši. Naročnik nam je v celoti zaupal, vodili smo projekt obnove, oblikovali interier in izdelali celostno grafično podobo, ki jo je zasnovala Claudia.

Kar nekaj kosov ste oblikovali sami, kje iščete navdih?
V tem projektu sem oblikoval ogledalo v kopalnici. Vsekakor je bil navdih prostor, ki sem ga sočasno oblikoval. Želja je bila, da v prostoru pride do izraza tako ogledalo kot stara luč nad ogledalom, ki smo jo naročili z drugega dela Evrope, da si nista v napoto in da funkcionirata. Mislim, da nam je uspelo. Blizu mi je slog art decoja, verjetno tudi navdih za oblikovanje lastnih kosov pohištva.