Egon Schiele, sicer učenec Gustava Klimta, je bil poleg Oskarja Kokoschke nedvomno eden tistih umetnikov, ki so se iz formalnega okvira secesije in simbolizma razvili v ustvarjalce ekspresionizma z realističnimi elementi. Kljub kratkemu življenju je ustvaril približno 330 oljnih slik in več kot 2.500 risb.

Že kot najstnik sprejet na akademijo
V Tullnu blizu Dunaja leta 1890 rojeni Schiele se je s komaj 16 leti vpisal na dunajsko likovno akademijo, a jo je po dveh letih zapustil in z vrstniki ustanovil skupino Nova umetnost. Vrhunec umetniškega priznanja je doživel na 49. razstavi dunajske secesije leta 1918. Njegov vzornik Gustav Klimt je umrl le nekaj tednov pred njenim odprtjem, nekaj mesecev zatem pa je umrl tudi skoraj rosno mlad Schiele.

V zgodnjem obdobju je bil pod vplivom secesije in Klimta ter Kokoschke. Že leta 1910 pa je razvil lasten prepoznaven umetniški izraz v ekspresionističnem slogu. Na njegovih platnih so začela dominirati gola, bolna in deformirana telesa z močno izraženo seksualno energijo, s čimer je rušil moralne družbene konvencije na začetku 20. stoletja.

Kaj pomeni biti moški, kaj pomeni biti ženska?
Velja omeniti, da sta vlogi moškega in ženske na začetku 20. stoletja postajali vse bolj enakopravni, kar so povzročile tudi številne družbene in gospodarske spremembe – kot tudi sprememba miselnosti – ter tako pod vprašaj postavile tradicionalne vloge spolov. To priznavanje, ki ni prihajalo več le z moške strani, je razburkalo avstrijsko umetnost 20. stoletja, kar se je odražalo tudi v delih omenjenih vodilnih umetnikov.

Tudi Schielejevo življenje je bilo nekonvencionalno, zaradi česar je izzval bes tedanjih konservativnih krogov. Deloma tudi zaradi erotičnih risb so ga obtožili širjenja pornografije in pohujševanja mladoletnih, kar je bil posredni vzrok, da je 25 dni preživel v zaporu.

Ob klasikah razstavljene tudi pripravljalne študije
100-letnico umetnikove smrti so v dunajskem Muzeju Belvedere zaznamovali z razstavo njegovih stvaritev. Dotična postavitev združuje 20 Schielejivih del, ki so danes ali pa so bila nekdaj v zbirki tega muzeja. Med vrhunci na spletni strani izpostavljajo Portret Eduarda Kosmacka, Portret Wally Neuzil ter dela Pročelje hiše, Smrt in devica, Objem in Štiri drevesa. Na ogled so tudi pripravljalne študije in skice, povezane z razstavljenimi deli.

Postavitev, ki bo v dunajskem Muzeju Belvedere na ogled do 17. februarja, dopolnjuje še dokumentarno gradivo, ki ponuja v pogled pridobitev nekaterih stvaritev Egona Schieleja.

Spodaj si lahko pogledate nekaj utrinkov z londonske razstave, ki se poklanja tako stoletnici smrti Egona Schieleja kot tudi Gustava Klimta, za katero je risbe posodil dunajski muzej Albertina.