Na Kitajskem so namreč prevare pogoste tudi v akademski sferi. Spomnimo, v državi je lani odmeval škandal, zaradi katerega so morali preklicati okoli sto akademskih raziskav, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Profesor He Džjankuj z Univerze za znanost in tehnologijo v Šendženu trdi, da je s tehnologijo Crispr dvema dojenčicama genetski zapis DNK spremenil toliko, da sta imuni proti okužbi z virusom HIV. Pri tem identitete staršev in otrok ni razkril, povedal je le to, da je oče HIV-pozitiven in naj bi želel preprečiti, da bi njegova otroka trpela zaradi diskriminacije.

Umetno ustvariti naravno lastnost
Deklici, ki ju je He poimenoval Lulu in Nana, sta bili spočeti z običajno zunajtelesno oploditvijo. Pri tem so uporabili jajčno celico, ki so jo spremenili pred vstavitvijo v maternico. "Takoj, ko je bila sperma vstavljena v jajčece, je embriolog vstavil še protein Cas9, ki nosi genski zapis, s katerim bi preprečil okužbo deklic s HIV-om," je pojasnil profesor v videoposnetku, ki ga je v nedeljo objavil kar na Youtubu.

Kot poroča Guardian, je He dodal, da njegov namen ni bil, da bi pozdravil ali preprečil dedovalno bolezen, temveč ustvariti lastnost, ki je nekaterim ljudem dana naravno, in sicer zmožnost, da se ne morejo okužiti z virusom HIV.

Trditev kitajskega znanstvenika še niso potrdile neodvisne preiskave, predstavil pa naj bi jih na mednarodni konferenci strokovnjakov s tega področja, ki se bo v torek začela v Hongkongu.

Gen, odporen proti okužbi s HIV-om?
Delovanje sistema Crispr je sestavljeno iz majhnega dela RNK-ja in proteina Cas9, ki DNK razreže na mestu, kamor ga usmeri kratka veriga RNK-ja. Crispr torej deluje kot inteligentne škarje, ki se zapeljejo na določeno mesto v genomu in ga razrežejo, lahko tudi na več mestih hkrati. S pomočjo te metode lahko znanstveniki 'popravijo' oziroma nadomestijo manjkajoči ali poškodovani gen.

Uporaba etično sporne tehnologije
Strokovna revija MIT Technology Review, ki je objavila članek o Hejevih ugotovitvah, je ob tem opozorila, da je ta "tehnologija etično sporna, ker bi lahko spremembe zarodka podedovale prihodnje generacije in bi lahko vplival tudi na celoten genski bazen".

Profesor filozofije z univerze Lowell v ameriški zvezni državi Massachusetts Nicholas Evans je dejal, da je zelo problematična znanstvena praksa tudi sama naznanitev izvedbe poskusa kar prek Youtuba, "saj se odmika od postopkov preverjanj, na katerih temelji veliko znanstvenega napredka". "O genskem inženiringu zarodkov govorimo že nekaj časa," je poudaril. "Bolj revolucionarno je to, da sta bila ta dva otroka domnevno spremenjena, da bi bila odporna proti bolezni," je dodal.