Na predavanju v Ljubljani je profesor mednarodnega javnega prava na univerzi v Maastrichtu Jure Vidmar predstavil štiri mogoče scenarije brexita: da si na Otoku enostransko premislijo in sploh ne izstopijo iz EU-ja, brexit na podlagi dogovora z EU-jem, izstop brez dogovora ali status države po vzoru Švice, ki ga je označil za "Švico +/- ".

Posledice za državljane in gospodarstvo
Glede izstopa Združenega kraljestva iz EU-ja je po njegovem mnenju za Slovenijo najslabši brexit brez dogovora, saj bi v tem primeru posledice čutili tako državljani kot gospodarstvo. Ker odnosi med državama ne bi bili več urejeni na evropski ravni, bi morala vsaka od preostalih 27 članic povezave, tudi Slovenija, s pogajanji doseči svoj sporazum.

Prav tako bi bilo treba vzpostaviti nov režim gibanja državljanov iz Slovenije na Otok in obratno, britanskim državljanom v Sloveniji bi morali priskrbeti ustrezne vizume, Slovenija pa bi morala zagotoviti zaščito pravic svojih državljanov, ki zdaj živijo v Združenem kraljestvu. "Članice EU-ja bi se morale bojevati za pravice svojih državljanov v Združenem kraljestvu," je poudaril Vidmar.

Trgovinski zapleti
Zapletlo bi se tudi pri trgovanju, saj bi potekalo po pravilih Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ki so manj ugodna od sedanjih pravil enotnega trga. Ker Združeno kraljestvo po teh pravilih ne sme diskriminirati posameznih članic, ne bi imelo druge izbire, kot da uvede carine tudi za izdelke iz članic EU-ja.

Slovenija v Združeno kraljestvo izvaža relativno malo, a vseeno bi po mnenju Vidmarja lahko čutila posredne in neposredne posledice brexita. Pri tem bi bile nekatere panoge – recimo farmacevtska industrija, elektronika, jedrska tehnologija in pohištvo – bolj prizadete od drugih. Poleg tega bi težave, ki bi jih zaradi brexita imele pomembnejše trgovinske partnerice Združenega kraljestva, kot je na primer Nemčija, lahko "pljusknile" tudi na slovenske proizvajalce, denimo tiste, ki proizvajajo avtomobilske dele.

Kaj pa v drugih treh primerih?
Če si bo Združeno kraljestvo premislilo in brexita ne bo, kar je glede na nedavno odločitev Sodišča EU-ja tudi mogoče, se za Slovenijo ne bo spremenilo nič, je dejal. Če bo Združeno kraljestvo izstopilo na podlagi dogovora z EU-jem, se zadeve po besedah Vidmarja ne bodo spremenile do izteka prehodnega obdobja, to je do 31. decembra 2020, nato pa je pričakovati predvsem politične spremembe, ker ne bo več predstavnikov Združenega kraljestva v evropskih institucijah.

V primeru Švice +/-, kar v praksi pomeni, da bi London z Brusljem sklenil vrsto pogodb s podobnim učinkom, kot jih ima članstvo, profesor ne pričakuje večjih sprememb v gospodarstvu, bi se pa lahko spremenila politična dinamika v EU-ju, pri čemer bi se lahko Nemčija še dodatno okrepila. A ta scenarij se mu zdi malo verjeten, ker bi Britanci težko sprejeli, da ne bi imelu pravice soodločanja.