Zdravnica Davorina Petek pa poudarja, da se je s spremembo demografije delo v ambulantah bistveno spremenilo. "Mi smo tudi zdravniki na terenu, ki bi morali izvajati tudi hišne obiske, a zaradi časovne stiske tega ne moremo početi." Ob povečevanju števila pacientov pa se je pomnožilo tudi število administrativnih storitev. Zaradi teh storitev se zdravniki v praksi sploh ne morejo posvečati pacientom, ki prihajajo zaradi raznovrstnih težav. Včasih pa potrebujejo tudi samo pogovorov o strahovih pred boleznijo. "Kolegi iz vseh slovenskih regij opozarjajo, da sta ogroženi kakovost in strokovna varnost dela zdravnikov na primarni ravni," je poudaril, Radko Komadina.

Poleg specialistov družinske medicine se težave pojavljajo tudi pri pediatrih in drugih zdravnikih v primarnem zdravstvu. Predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik je ob tem poudarila, da so zdravniki v osnovnem zdravstvu predvsem birokratsko preobremenjeni s postopki, za katere ne vedo, čemu služijo. Po njenem mnenju je to še toliko bolj pereče v kontekstu, ko se vse več zdravnikov umika bodisi z odhodom v tujino bodisi s hitrejšo upokojitvijo. "Povečuje pajo se tudi bolniški dopusti preobremenjenih zdravnikov."

Namesto hitrega dogovora vnašanje imena, datuma rojstva, kraja rojstva ...
Antonija Poplas Sušič iz slovenskega zdravniškega društva je ob tem poudarila, da je primer administrativnega dela, ki ne prinaša nobene dodane vrednosti za pacienta ali za delavce, naročilna knjiga. "Pacient se po elektronski pošti dogovori za uro obiska, in je to urejeno v nekaj sekundah, medtem ko naročilna knjiga zahteva vnos vseh podatkov pacienta, od kraja in datuma rojstva naprej. Če se pacient odpove obisku, je treba tudi to z razlogom zapisati." Poplas Sušičeva je ob tem dejala, da s sodelavci za 40 vnosov v knjigo porabijo eno uro, ki bi morala biti namenjen pacientom.

Dotaknila se je tudi elektronskih napotnic, ki pretečejo po 14 dneh. "Včeraj mi je šlo zaradi pacientke, ki ni uveljavila treh napotnic, pol ure za nov vnos, saj je vse treba vnašati na novo." Ob tem je poudarila, da nezadovoljstvo z administrativnimi obremenitvami med zdravniki tli že nekaj časa. "Naši kolegi že nekaj časa pripravljajo seznam administrativnih obremenitev, ki se nam zdijo nepotrebne. Gre pa za splošno težavo, in ne neko nezadovoljstvo posameznikov, ki ne želijo vnašati podatkov v računalnik." Ob tem je dodala, da se vsak dan pojavi nova obremenitev, tako so pred kratkim zdravniki dobili novo dolžnost dvojnega vpisa istih podatkov v primerih podaljševanja bolniških. "Teh stvari, ki ljudi jezijo, je preprosto preveč."

Birokracija odvrača mlade od specializacije
Pediatrinja Katja Dejak Gornik pa je ob tem dejala, da se pediatri ukvarjajo tudi s preventivnimi pogledi zdravih otrok, kar si želijo tudi okrepiti, saj s tem lahko pomagajo otrokom z rizičnimi dejavniki ostati čim dlje zdravi. "Naša težava je, da smo preobremenjeni, pri čemer pa je tretjina pediatrov starejših od 60 let, in samo predstavljate si lahko, kako bo, ko se bodo ti kolegi upokojili."

Dejak Gornikova je opozorila, da upada tudi število specialistov na primarni ravni. "V praksi se dogaja, da pridejo k nam mladi kolegi na specialilzacijo z zagonom, da bodo pomagali otrokom, potem pa ugotovijo, da jih sistem ne ocenjuje po njihovem delu, temveč po zadoščanju birokratskih meril." Ob zadoščanju administrativnim nalogam pa po njenih navedbah upade tudi zagon mladih kolegov, ki se potem na primarno zdravstveno raven ne želijo več vrnitil. Poplas Sušičeva pa je ob tem dejala, da s sistemom ocenjevanja zdravnikov te na primarni ravni silijo v to, da "so delavci za tekočim trakom, česar pa si zdravniki ne želimo. Mi si želimo iz tega obračanja pacientov preiti v kakovostno delo, za katerega smo se izobraževali."

"Čas, namenjen otrokom, porabimo za ugotavljanje zaposlitve starša"
Dejak Gornikova pa je opozorila, da s podobnimi trendi ne bodo mogli več izvajati dovolj preventivne dejavnosti na primarni ravni, ki dokazano prinaša dobre učinke na dolgoročno zdravje ljudi. Ključnega pomena sta po njenem mnenju okrepitev števila pediatrov in tudi razbremenitev zdravnikov "administrativnega balasta," zaradi katerega se ne morejo posvečati svoji primarni dejavnosti. "Ko sem začela, smo se ves čas ukvarjali z zdravjem otroka, medtem ko smo nego staršem napisali na listek. Danes moram pa starše vprašati, ali je partner na bolniški, ali so zaposleni za polni ali skrajšani delovni čas in podobno. Potem so pa težave, ko nekateri ne vedo, za koliko časa so zaposleni, in mi rečejo, da delajo 12 ur. Tako ves čas, ki je namenjen otroku, prevzame izpolnjevanje teh zadev, pa kljub temu na koncu leta dobim poziv od ZZZS-ja za pojasnitev nekaterih bolniških dopustov."

Čebašek Travnikova pa je ob tem pozvala ministrstvo k administrativni razbremenitvi zdravnikov. "Prav tako pa bi bilo treba omejiti število okrožnic, ki jih izda ZZZS. Če bi se zbiranje strokovnih podatkov, ki se ne obdelujejo, omejilo, bi se vsa ta energija usmerila v podatke, ki se obdelujejo, in v izboljšanje storitve." Spreminjanje okrožnic je kot problematično označila tudi Poplas Sušičeva, ki je dejala, da se pravila ZZZS-ja iz tedna v teden spreminjajo, zato tudi pacienti prejemajo vsakič drugačno informacijo, kar načenja zaupanje med pacientom in zdravnikom.
Odziv ministrstva
Kot so na ministrstvu zapisali v današnjem odzivu, bodo pripravili načrt za zmanjšanje administrativne obremenitve zaposlenih. Med drugim v zvezi s tem pripravljajo spremembo zakona o pacientovih pravicah.

Prav tako so napovedali povečanje števila razpisnih mest specializacij iz družinske medicine, pediatrije ter ginekologije in porodništva, zagotovitev pogojev za sistematičen razvoj stroke ter nenehno spremljanje in izboljševanje kakovosti, pa tudi okrepitev sodelovanja na sekundarni ravni za bolj povezano obravnavo bolnikov in hitrejši pretok informacij.