Poznani glas radia dallaške izpostave ameriškega medijskega velikana je nazorno opisal, kakšen je pogled sedme sile na fenomen Luke Dončića, ki je tako hitro osvojil srca navijačev Mavericksov in navdušil številne ljubitelje košarke po vsem svetu. Evforija, za katero je poskrbel v Sloveniji, vlada tudi v Teksasu, kjer v njem vidijo naslednika slovitega Dirka Nowitzkega.
19-letni Ljubljančan se je odlično znašel in le malokdo je pričakoval, da bo že tako hitro tako uspešen. Tudi Cooperstein, ki vrsto let podrobno spremlja Ligo NBA, pravi, da kaj takega, čeprav se je glede najstniške evroligaške senzacije dobro pozanimal. Pričakoval je učinkovite predstave, ne pa številk, ki sta jih, kot poudarja, v prvi sezoni dosegala le še legendarna Michael Jordan in Oscar Robertson.
Kaj je prva stvar, ki vam pade na pamet, ko vam nekdo omeni Luko Dončića?
Mlad, a zares zelo zelo dober košarkar, ki bo oziroma postaja izjemen igralec.
Ogromno pozornosti mu je bilo namenjene v Evropi. V Sloveniji je sprožil prav evforijo, navduševal je v Španiji, zdaj pa se zdi, da podobno osvaja tudi ZDA?
Resnično, in to zelo hitro. Redko vidimo, da je nekdo tako mlad, a za svoja leta tako zrel in pred vrstniki v športu, kjer igra proti pravim alfa moškim, velikim egom in se tako hitro uveljavi. Pri ameriških otrocih tega ne vidimo pogosto. Fantje gredo tukaj na univerze, kjer se razvijajo. Tudi tisti najboljši bodo za sabo vendarle imeli le turnirje NCAA in tekme proti vrstnikom. Kar se tiče same košarke, se morajo tako še veliko naučiti. Tudi veliko Evropejcev je že prišlo z 19 in 20 leti v ligo in so se morali ogromno naučiti, kako igrati in vse skupaj. Ta fant je drugačen. Preprosto je pred svojimi vrstniki. Ko so tu soigralci začeli trenirati z njim, še preden se je začel trening kamp, so nekajkrat tekli ob njem po igrišču in se kmalu začeli gledati ter si dejali: "O, ta fant je pa zares dober." V tem slogu nadaljuje. Vse to nas v Dallasu zelo veseli, kajti kariera Dirka Nowitzkega se počasi končuje. Prihodnji član Hiše slavnih je največja športna osebnost, ki si jo lahko zamislimo. Sem štejem tudi vse največje zvezde Dallas Cowboys. On je v njihovem rangu, kamor je prišel s svojimi predstavami in odnosom. Zdaj pa imamo na srečo fanta, za katerega verjamemo, da bo Dirkov naslednik. Če bo tako, bo za nas igral dve desetletji, in če bo podoben Dirku in vsemu, kar je on storil za franšizo in mesto Dallas, kakšen ambasador in seveda fantastičen košarkar je bil, bomo najsrečnejši na svetu. Vsi se veselimo prihodnosti z Luko.
Če pomislite, kdo je bil zadnji, ki je bil deležen takšne pozornosti oziroma kdo je bil tisti, o katerem je bilo v njegovem prvem letu toliko govora, kot je o Luki?
Številni košarkarji so deležni pozornosti, ko pridejo v NBA. Nedvomno se je ogromno govorilo o LeBronu James, a tega je že 15 let. Mislim pa, da dejansko v zadnjem desetletju ni nihče požel toliko in take pozornosti kot Luka. Če pogledate njegove številke – dosega več kot 20 točk, šest skokov in pet podaj na tekmo –, tu govorimo o številkah Oscarja Robertsona in Michaela Jordana v njunih prvih sezonah. Ne govorimo tu le o odličnih igralcih, ampak o legendah Lige NBA. Ne le, da to počne kot novinec, to dela pri teh letih. Jordan in Robertson sta bila tri leta pred prihodom v NBA na kolidžu, kjer sta tudi oba osvojila naslov NCAA. Kar počne Luka, je zame, ki sem na vsaki tekmi in ga spremljam vsak dan, brez primere. V tem času leta, ko smo nekje na sredi sezone, si večkrat rečeš, v redu, še ena tekma NBA-ja. Zdaj je z Luko drugače. Zdaj ni le še ena tekma, saj nikoli ne veš, kaj lahko od njega pričakuješ. Vedno pa poskrbi za nekaj posebnega, kot je bil recimo tisti met za podaljšek v Portlandu, potem predstava v Minnesoti, ko je dosegel sedem ključnih točk, seveda 11 zaporednih točk doma proti Houstonu … Ko je na tej tekmi zadel zadnjo trojko in končal serijo, je bilo v dvorani takšno vzdušje, da se je zdelo, da se bo kar streha sesedla. Bilo je tako razburljivo in dramatično. To je lepota vsega. Ne vemo, kaj bomo videli, a smo prepričani, da bomo deležni nečesa posebnega.
Vseh teh potez je toliko, da vendarle ne gre za naključne.
Res je. To počne vsako tekmo. Zanimivo je, da res trenira te mete. Odkrito povem, da ne le, da nisem videl nikogar, ki bi toliko vadil takšne mete, predvsem nisem videl nikogar, ki bi jih zadel več kot on. Košarkarji Dallasa so v zadnjih desetih letih zadeli en t. i. "heave" met, ko z velike razdalje vržeš iz prsnega koša. Luka je v Houstonu vrgel z več kot 12 metrov, a ga je vrgel kot normalen met. Tedaj koš ni štel. Kot pravim, so Mavericks v zadnjih desetih letih zadeli en tak met, prepričan pa sem, da bo do konca sezone Luki uspelo zadeti enega. Sposobnost, da zadene takšne mete, je res neverjetna. Zlahka jih meče. Številni košarkarji so mnogokrat poskušali s takimi meti, a bili enkrat ali dvakrat uspešni. Luka enega ali dva zadene na vsakem treningu. Verjamem, da bo kmalu uspešen tudi na tekmi.
Ko ga je Dallas izbral na naboru, kakšno je bilo prvo mnenje medijev? Številni so bili skeptični in so omenjali njegovo hitrost, atletske sposobnosti … Koliko ste vi vedeli o njem, preden je prišel v klub?
Osebno resnično nisem bil skeptičen in nisem dvomil o njem, ampak samo zato, ker sem govoril z veliko ljudmi, ki so ga dobro poznali in so ga videli igrati. Vsi so bili navdušeni nad njim. Tony Ronzone, ki je vodja Dallasovega mednarodnega skavtinga, in ESPN-novi Fran Fraschilla, ki je eden mojih najboljših prijateljev, sta ga podrobno spremljala in mi veliko povedala o njem. Fraschilla, ki ga je spremljal vrsto let, je dejal, da je mešanica Manuja Ginobilija in Gordona Haywarda. Bomo zadovoljni s tem? Rekel sem si seveda, še posebej glede na situacijo, v kakršni je Dallasa. Potrebovali bi takega igralca. Vedel sem, da bo dober, a sem razmišljal, da govorimo o povprečju nekje 15 točk, petih skokov in štirih podaj na tekmo. Seveda pa nisem pričakoval, da bodo številke podobne Jordanovim ali Robertsonovim v njuni prvi sezoni. Realno ni tega pričakoval nihče. Toda uspeva mu in zares smo navdušeni. Če bi igral in imel številke, kakršne sem predvideval, bi bili že navdušeni. Zdaj imamo res tu nekaj, na čemer klub lahko gradi. Z njim je Dallas znova postal relevanten v ligi. Zdaj v klubu lahko razmišljajo o poletju in tržnici. Imajo denar in lahko so del tega. Veliko se govori o prostih igralcih in verjetno bi marsikdo rad igral s takšnim košarkarjem. Dallas nikoli ni bil priljubljena destinacija za proste igralce, a zdaj z Lukovimi predstavami in njegovim načinom igre morda to postaja. Za navijače Dallasa vse skupaj postaja zelo zanimivo, saj veste, da v NBA-ju že dolgo še zdaleč niso pomembne samo tekme. Praktično gre za vse drugo, razen za tekme. Govori se o menjavah, o prostih igralcih in vsej drami okoli tega, zaradi česar so vsi tako navdušeni. Dallas je zdaj del tega, kar prej ni bil.
Je torej Luka temelj za svetlo prihodnost Dallasa?
Absolutno. Brez kakršnega koli dvoma. On je ta. Kot sva govorila na začetku, hitreje, ko bo iz zelo dobrega igralca postal izjemen, prej bodo Mavericks postali relevantni. Ne samo z vidika družbenih omrežij in govorjenja, če ste videli, kakšen met je Dončića zadel, ampak da dejansko naredijo rezultat, pridejo v končnico, dobijo serijo v končnici in upamo nekoč tudi osvojijo prstan.
Govorili ste o vseh njegovih odlikah, velikem talentu in izvrstnih predstavah, kar se vedno izpostavlja. Se strinjate, da je prav tako njegova velika veščina izjemna tekmovalnost, ko je zelo potrt po vsakem porazu?
Seveda. Res je neverjetno tekmovalen. Kot sem dejal, zadeva mete, ki se zdijo na videz nemogoči. Težji je met, bolj si ga želi vreči. Pozneje v tekmi ga bo vrgel, večja je verjetnost, da ga bo zadel. Preprosto želi zmagovati, noče izgubljati in obenem želi prevzeti odgovornost ter odločati tekme.
Kot pravite, bo v odločilnih trenutkih bolj verjetno zadel takšne mete. Enako velja za proste mete, ki so ena tista šibkejša točka v zadnjem času.
Vsi ga imamo neizmerno radi in smo navdušeni nad vsem, kar naredi. Če pa že moramo nekaj najti, so prosti meti res tisto področje, kjer bi bil lahko boljši. Nihče ni popoln. Ko vrže po preigravanju s korakom nazaj, in žoga doseže izjemno višino, je videti čudovito. Veličasten met. Vsakič se zdi, da bo zadel, četudi potem ne. Met s črte prostih metov pa je bolj raven. Ne pušča prostora za napake. To je nekaj, kar bo lahko delal čez poletje. Med sezono ni časa, da bi to popravljal, imel pa ga bo dovolj poleti. Torej, če že moramo nekaj najti, naj bodo to prosti meti. Ima manjšo šibkost, a je to takšna, ki se zlahka odpravi in prepričan sem, da bo to odpravil, kakor hitro se bo dalo.
Kako ga doživljate mediji, kako je delati z njimi? Še vedno je bolj tih.
Ja, je zelo tih in ne govori veliko. Očitno je, da angleščina ni njegov prvi jezik. Mediji tako vzamejo in uporabijo vsako njegovo besedo. Veliko bolje se znajde v španščini, saj je toliko let živel v Madridu. Vendar je kooperativen, pripravljen je sodelovati. Nikoli ne zavrača, mislim pa, da še ni dovolj samozavesten v jeziku, da bi se povsem odprl. To bo prišlo sčasoma. Dirk, ko je prišel v Dallas, ni govoril angleško. Tu je že krepko pred njim. Sicer pa Luka govori koliko, štiri ali pet jezikov? Mislim, da je Dirk potreboval nekje štiri ali pet let, oziroma ko je Steve Nash odšel v Phoenix, se je zares odprl in postal tisti, ki se zaveda, da je to njegova ekipa, in ne glede na to, kaj se zgodi – dobro ali slabo – je on tisti, ki mora po tekmi govoriti. Luka bo to tudi sčasoma ugotovil. Še vedno je star le 19, čeprav je profesionalec od 16. leta. Poleg tega tu vse drugače poteka. Nimamo velikih mešanih con, kot jih imate v Evropi. Tu pridemo v garderobo in vsi tam stojimo ter govorimo. Zanj je to nekaj novega. Način dela je drugačen. Verjamem, da se bo hitro navadil, še posebej, ko bo dalj časa živel v ZDA, bo ugotovil, kaj od njega pričakujejo mediji, klub in ekipa, kaj je njegova naloga kot obraza franšize.
Dejali ste, koliko časa je Dirk Nowitzki potreboval, da je spoznal, kaj je njegova naloga in da je to njegova ekipa. Mislite, da se Luka, okoli katerega se vrti igra Dallasa, že počuti kot vodja na igrišču?
Mislim, da se zaveda, da je najboljši igralec moštva. Je pa razlika med najboljšim igralcem in vodjo. Dirk je do te vloge prišel s trdim delom in zgledom, ki ga je dajal. Mislim, da bo tako moral narediti tudi Luka. Verjamem, da ve, da je najboljši. To se še posebej vidi v zadnjih tekmah, ko v izenačenih končnicah, ko se žoga prenese čez polovico in jo Luka poda nekomu, mu jo ta takoj vrne, češ, naj nekaj naredi.
Ga soigralci, če že ne kot vodjo garderobe, dojemajo oziroma sprejemajo kot najboljšega igralca v moštvu?
Mislim, da ga. Kar se tiče pa slačilnice, pač ni ta, ki bo, ko ekipa izgubi šestkrat zapored – letos je imela dva takšna niza s po šestimi porazi –, vstal in rekel: Fantje, to je nesprejemljivo. Tega ne bo naredil. Ni še pripravljen. V ekipi so drugi, ki so dali veliko skozi in se že znajdejo v takšni vlogi. Vidim, kako sovraži izgubljati. On je eden tistih velikih športnikov, ki bolj sovražijo poraze, kot ljubijo zmage. Vse skupaj je del odraščanja. To je sicer velik problem. Ne le v ameriški družbi, ampak mislim, da kar vsepovsod. Vsi želimo, da se vse zgodi čim prej, zdaj oziroma že včeraj. Moramo pustiti, da mladeniči odraščajo, dozorijo in postanejo popoln produkt. Upam, da bomo pustili tudi temu košarkarskemu čudežnemu dečku, ki nas vsak večer navdušuje, ko je vsako tekmo spektakularnejši, kot je bil pred tem. Moramo ga pustiti, da odraste do popolne veličine. Tako bo najhitreje prišel do takšne vloge.
Iz Dallasa
Tilen Jamnik
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje