Merklova je poudarila, da države, kot sta Kitajska in Indija, krepijo svoj mednarodni gospodarski vpliv. Če se bo obstoječi sistem na to odzval prepočasi, je posledica lahko oblikovanje novih organizacij. Kot primer je navedla oblikovanje azijske investicijske banke kot alternative Svetovni banki.

"Če Kitajska želi sodelovati le z nekaterimi članicami EU-ja, je to opozorilo zame in za druge zahodne voditelje, da nam grozi drobljenje mednarodne ureditve," je dejala Merklova.

Politike in gospodarstvenike je pozvala, naj storijo vse, da se ne ponovi globalna bančna kriza izpred desetletja. Politika obrestnih mer centralnih bank po njenem mnenju kaže, da se svet še ni v celoti izvil niti iz prejšnje krize. "Iskreno povedano imamo to krizo še vedno v kosteh. Politiko je stala neverjetno veliko, pa tudi gospodarstvo s poudarkom na finančnem sektorju," je opozorila kanclerka. Nadzorne organe je pozvala, naj nadzor bank še okrepijo, saj bo ob morebitni povečani gospodarski negotovosti še kako potreben.

Odgovornost za varstvo okolja je po mnenju Merklove v rokah industrijskih držav, ki morajo razviti tehnologije za lažji prehod na zeleno gospodarstvo. Med okoljevarstvenimi ukrepi je poudarila opuščanje rabe premoga, a obenem navedla, da bo treba zagotoviti alternativne vire energije.

Abe za skupno politiko na mednarodnem trgu

Japonski premier Šinzo Abe je poudaril pomen usklajenega mednarodnega delovanja in države skupine G20 pozval, naj oblikujejo skupne politike na področju digitalnega gospodarstva, trgovine in okolja. Zagotovil je, da je Japonska zavezana "svobodnemu in odprtemu mednarodnemu redu, ki temelji na skupnih pravilih".

S tem je obrnil hrbet ameriški protekcionistični politiki Donalda Trumpa. Abe je še poudaril, da si bo prizadeval za vzpostavitev sistema zaščite digitalnih podatkov, kar bi pripomoglo k izboljšanju gospodarstva, zdravstva in izobraževalnega sistema v državah v razvoju. "Podatki morajo postati sredstvo, s katerim bomo zapolnili vrzel med bogatimi in revnimi," je dejal.

Princ Wiliam in Jacinda Ardern proti stigmi pri duševnih boleznih

Britanski princ William in novozelandska premierka Jacinda Ardern sta se na panelu zavzela za razbijanje stigme pri duševnih boleznih. Te naj bi v prihodnosti izkusil vsak četrti človek, zdravljenje pa bo globalno gospodarstvo do leta 2030 stalo šest trilijonov dolarjev, poroča Guardian.

"Kapitalizem je revščine rešil več ljudi kot kateri koli drugi -izem, vendar je divja zver. Če ni ukročena, lahko požre veliko ljudi. Pravzaprav prav tisti ljudje, katerih življenja so bila prežvečena, politiko pri nas doma potiskajo v smeri populizma," je v Davosu povedal pevec skupine U2 Paul Hewson - Bono.

Globalizacija 4.0

Svetovni gospodarski forum letos poteka pod naslovom Globalizacija 4.0: Oblikovanje globalne arhitekture v času četrte industrijske revolucije. Vodilni svetovni politiki in gospodarstveniki razpravljajo o temah s področij geopolitike in multikonceptualnega sveta, o prihodnosti gospodarstva, industrijskih sistemov, kibernetske varnosti, človeškega kapitala ter institucionalnih reform.

Dogodka se udeležuje več kot 3.000 ljudi iz več kot sto držav. Veliko perečih vprašanj se nanaša na ZDA in njihovega predsednika Trumpa. Ta ustaljenemu svetovnemu redu kljubuje pri vrsti vprašanj, od trgovinske ureditve do boja proti podnebnim spremembam. Vendar pa v Davosu ameriška vlada ne bo branila svojih stališč, saj je delegacija odpovedala pot v Švico zaradi zapore pri financiranju dela ameriške vlade.

Macrona in Mayeve ne bo

Udeležbo je zaradi protestov gibanja rumenih jopičev odpovedal tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. V Davos ne bo niti britanske premierke Therese May, ki se doma ukvarja z brexitom. V Davos se danes odpravlja slovenski premier Marjan Šarec. Do petka bo sodeloval na treh panelnih razpravah, predvidenih pa ima tudi več dvostranskih srečanj.