Poudaril je, da je "treba brez oklevanja obsoditi vse oblike nasilja" in da v imenu vere ni mogoče upravičiti nobenega nasilja. "Bratstvo med ljudmi od nas, predstavnikov ver, zahteva, da zavrnemo vsakršno odobravanje besede vojna, ki je sinonim za bedo in krutost," je dejal na mednarodnem medverskem srečanju.
Enake državljanske pravice za pripadnike različnih ver
Papež, ki je v nedeljo kot prvi poglavar Rimskokatoliške cerkve prispel na obisk na Arabski polotok, zibelko islama, je države na Bližnjem vzhodu pozval, naj pripadnikom različnih ver zagotovijo enake državljanske pravice. Pri tem ni izrecno omenjal, katere vernike ima v mislih, so pa nekatere krščanske manjšine na Bližnjem vzhodu diskriminirane, prav tako šiitska manjšina v Savdski Arabiji in Bahrajnu, več deset tisoč beduinov pa v zalivskih državah nima državljanstva. Pozval je tudi h koncu vojn, tudi v Jemnu in Siriji.
Frančiška povabil šejk bin Zajed Al Nahjan
Papeža so sicer sprejeli z vojaškimi častmi, preletom letal, ki so spuščala dim v barvah vatikanske zastave, spremstvom konjenice in streli salv. To razkošje je papeža spremljajo, ko se je z majhnim, skromnim avtomobilom znamke Kia počasi peljal proti predsedniški palači, kjer ga je sprejel prestolonaslednik, šejk Mohamed bin Zajed Al Nahjan, ki je Frančiška tudi povabil na obisk v Združene arabske emirate.
Cilj obiska je krepitev dialoga med katolištvom in islamom
Obisk sodi v okvir Frančiškovih prizadevanj za krepitev dialoga med katolištvom in islamom, s ciljem dosege miru.
Papež, ki sebe vidi tudi kot odvetnika revnih, med svojimi potovanji običajno obišče revne, bolne in zapornike ali drugače izključene iz družbe. V Abu Dabiju naj bi bilo tega videti manj. Vplivni prestolonaslednik želi namreč predvsem pokazati, da je njegova država strpna.
Na torkovi maši pričakujejo 130.000 katoličanov
V to luč želi postaviti tudi veliko mašo na stadionu, ki jo bo v torek, zadnji dan medijsko močno pokritega obiska, daroval papež. Na njej pričakujejo več kot 130.000 katoličanov, ne le iz Združenih arabskih emiratov, ampak tudi iz sosednjega Omana in celo iz od vojne razdejanega Jemna. Jemen je po pričakovanjih papež omenil tudi v pogovorih s prestolonaslednikom. V tej vojni, zaradi katere lakota neposredno grozi desetim milijonom ljudi, so ob boku Savdske Arabije in nekaj drugih držav ključni igralec tudi Združeni arabski emirati.
Šejk Mohamed ZAE označil za "domovino strpnosti"
Šejk Mohamed je sicer na srečanju s papežem glede na objave na Twitterju izrazil zadovoljstvo, da je lahko papeža sprejel v "domovini strpnosti". Papež pa je dejal, da je prišel kot brat, in zato, da bo lahko napisal novo stran v skupnem dialogu in skupnem potovanju po poti miru.
Papež se je srečal tudi z vodjo egiptovskih sunitov, šejkom Ahmedom Al Tajebom, ki ga je ob šejku Mohamedu že sprejel v nedeljo ob prihodu v Abu Dabi. Tajeb je na čelu muslimanskega sveta starešin. Gre za leta 2014 ustanovljeno združenje s sedežem v Abu Dabiju, ki želi preseči spore znotraj islama in se zoperstaviti skrajnim silam znotraj te religije.
80 odstotkov muslimanov, devet kristjanov
V Združenih arabskih emiratih, ki imajo skoraj deset milijonov prebivalcev, je 80 odstotkov prebivalcev muslimanov, kristjanov pa je okoli devet odstotkov, kažejo podatki katoliške tiskovne agencije. Številni katoličani v tej državi so delavci iz Afrike, Bangladeša, Indije, Pakistana in Filipinov, nekaj pa je tudi lokalnih prebivalcev.
Diplomatski odnosi z Vatikanom od leta 2007
V Združenih arabskih emiratih je skupaj osem katoliških cerkva, še ena pa je trenutno v gradnji. Katoliška cerkev vodi tudi pet šol, ki jih obiskuje okoli 8.500 šolarjev. Vatikan je z Združenimi arabskimi emirati diplomatske odnose vzpostavil leta 2007, od leta 2010 ima ta država tudi veleposlanico pri Svetem sedežu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje