Velik del naše pozornosti je še vedno posvečen letošnjim dobitnikom Prešernovih nagrad, najvišjih državnih priznanj za dosežke v umetnosti, ki so jih na proslavi v Cankarjevem domu podelili včeraj zvečer.

Simbolična zibelka slovenske kulture: Vrba
Številne kulturne ustanove so na današnji dan brezplačno odprle svoja vrata. Osrednja prireditev ob prazniku je bila pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, slavnostni govornik ob tej priložnosti je bil etnolog Janez Bogataj.

V Kranju poteka še tradicionalni Prešernov smenj, Združenje dramskih umetnikov pa se je pesniku kot vsako leto poklonilo ob njegovem spomeniku na ljubljanskem Tromostovju, kamor bodo predstavniki države položili venec.

Opoldanski recital Prešernovih verzov na ljubljanskem trgu, ki nosi njegovo ime, je tradicionalno ena izmed bolje obiskanih brezplačnih prireditev na prostem ob kulturnem dnevu. Enak dogodek bo potekal tudi na novogoriškem Bevkovem trgu in mariborskem Grajskem trgu.

"Naj bo zaradi umetnosti svet bolj znosen in prešeren"

Letošnjo ljubljansko prireditev so naslovili Naj bo Prešeren svet, saj bi z njim radi, kot je v uvodnem nagovoru poudarila predsednica združenja Saša Pavček, v svet ponesli Prešernov duh odprtosti. "S tem želimo izkazati slovensko samozavest, ter ne ozkosti in samozadostnosti. Želimo izkazati ponos, in ne majhnosti. Želimo peti o svobodi in enakosti. To je dota, ki smo jo prejeli od Prešerna. Človek je enak človeku, ne glede na to, kje živi. Vsak človek hrepeni po sprejemanju in razumetju. Naj danes praznično podelimo Prešernovo lepoto, sočutje in odprtost vsem navzočim."

"Danes smo posebej hvaležni za to, da je Prešeren postavil slovenščino ob bok velikanov, kot so Dante, Petrarca, Shakespeare. S tem dejanjem je naš narod postal enakovreden drugim narodom, naš jezik pa je našel dom med svetovnimi jeziki. S Prešernom smo postali prijateljski narod, ki spoštuje druge narode, ceni njihovo kulturo in umetnost. Tudi to je naša dediščina, ki jo spoštujemo in negujemo. Naj bo zaradi umetnosti svet bolj znosen in prešeren."

Navedla je še besede iz slavnove Prešernove pesmi Memento mori "dolgost življenja našega je kratka". Vendar, kot je poudarila, želi s to pesmijo sporočiti nekaj svetlega: "Dolgost našega življenja je res kratka, zato je življenje treba živeti. Polno, čisto, tako kot je čista poezija. Odveč je ves balast, sovraštvo, zavist, nestrpnost, pohlep, vse smeti in pozunanjenost."

Življenje ima po njenih besedah smisel le, če ga delimo s soljudmi, "tako zares kot pesnik niza besede resnice". Vredno je, da življenje živimo v svobodnem duhu in ne omejujemo svobode drugemu človeku. Da živimo vse trenutke iskreno, kot so iskrena vsa dobra umetniška dela, tako kot so iskrene in resnicoljubne Prešernove pesmi," je poudarila.

Izbor Prešernovih "največjih uspešnic"
Prešernovo poezijo so recitirali člani ZDUS, igralke in igralci iz vseh slovenskih poklicnih gledaliških hiš, samostojni ustvarjalci na področju kulture in študentje dramske igre na AGRFT. Med drugim so nastopili Jurij Souček, Polona Vetrih, Lotos Vincenc Šparovec, Jerca Mrzel, Iva Babić, Branko Završan, Lučka Počkaj, Jette Ostan Vejrup, Boris Ostan in Anja Novak, ki je zapela Prešernovo Nezakonsko mater. Slišati je bilo še Nebeško procesijo, Vrbo, Svetega Senana, Turjaško Rozamundo, Povodnega moža in Gloso.

Če ste recital v Ljubljani zamudili, si lahko ogledate posnetek:

V Društvu slovenskih pisateljev so se prav tako opoldne z odprtim branjem pridružili svetovni akciji Svet brez zidov. V veliki čitalnici NUK-a bodo nocojšnji večer posvetili lanskemu Prešernovemu nagrajencu Borisu A. Novaku.

Na sprehod po predsedniški palači
Vrata je odprla tudi predsedniška palača, v kateri je predsednik republike Borut Pahor sprejel Prešernova nagrajenca in nagrajence Prešernovega sklada ter ob tem slovenskemu zamejskemu pisatelju in prevajalcu Florjanu Lipušu vročil zlati red za zasluge.

Shod muz na kranjskem Parnasu
Nagrajence bo sprejel tudi minister za izobraževanje Jernej Pikalo, ki začasno opravlja funkcijo ministra za kulturo, na prav tako tradicionalnem pogovoru z lavreati v Kranju pa bo občinstvo nagovoril premier Marjan Šarec.

Slovenski kulturni praznik bo odmeval tudi med rojaki v zamejstvu.

Najvišja slovenska priznanja v kulturi so podelili v četrtek na predvečer praznika na državni proslavi v Cankarjevem domu. Prešernovi nagradi sta dobila kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter režiser in scenarist Filip Robar Dorin, nagrade Prešernovega sklada pa pesnik Jure Jakob, igralka Maruša Majer, ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic, skladatelj Tomaž Svete, dirigentka Martina Batič ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič.