Arso je ugotovil, da gre v okviru nameravanega posega za spremembo posega v okolje, in sicer za spremembo v načinu obratovanja naprave, ki bi lahko imela pomembne škodljive vplive na okolje, zato je treba izvesti predhodni postopek.

Pri nameravanem posegu se bo drenažni radij povečal, izveden pa bo tudi na drugih globinah kot prej. Nekoliko bo spremenjen tudi postopek hidravličnega lomljenja. "Nedvomno gre za poseg, ki bo spremenil fizično stvarnost okolja in ne gre samo za podaljšanje obratovanja brez kakršnih koli fizičnih sprememb," so navedli na Arsu.

Pojasnili so, da se ukrepi za zmanjšanje oz. preprečitev pomembnih vplivov na okolje ne morejo oz. ne smejo upoštevati v predhodnem odločanju. Arso je v odločbi povzel, da je nosilec nameravanega posega sicer večkrat poudaril, da lomljenje ne predstavlja posega v naravo in ga zato ni mogoče presojati skladno z določili pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja.

"Glede na dejstvo, da gre v primeru nameravanega posega za poseg v okolje, ki se izvaja pod površino, glede na to, da se bodo pri izvedbi nameravanega posega uporabljale nevarne snovi (ne glede na to, da gre za majhno količino), se brez izvedbe predvidenih ukrepov ne more izključiti pomembnih vplivov na okolje, predvsem na varovana območja," so zapisali na Arsu.

Odhajajoči minister Leben in okoljevarstvene organizacije odločitev Arsa pozdravili

Gre namreč za lokacijo, bogato z mineralnimi in geotermalnimi podzemnimi vodami in kmetijskimi zemljišči. Britanci so sicer za zmanjšanje vplivov na okolje predvideli določene ukrepe, vendar pa njihovo preverjanje presega okvir predhodnega postopka, saj je to lahko izvedeno šele v okviru postopka presoje vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenega soglasja.

Odhajajoči minister za okolje in prostor Jure Leben je za spletni portal Siol odločitev Arsa pozdravil. "Zagotovo moramo izvesti temeljito presojo vplivov tovrstne tehnologije na naše okolje. Večkrat sem že poudaril, da sam osebno menim, da taka tehnologija nima mesta v Sloveniji. Čas je, da se to vprašanje uredi v slovenski zakonodaji," je dejal.

Odločitev je pozdravil tudi predstavnik okoljevarstvene organizacije Rovo Gorazd Marinček, ki jo je označil kot edino možno pravilno: "Naša pozornost je usmerjena predvsem v varovanje našega naravnega okolja, kar na konkretnem območju vrednotimo kot večjo družbeno korist v primerjavi z vprašljivimi družbenimi koristmi fosilnega energenta in kapitalskimi dobički."