V registru je zdaj skupno 69 enot in 194 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.

Bralna značka je slovensko kulturno gibanje in prostovoljna prostočasna dejavnost, ki s pomočjo mentorjev in programov ter akcijami spodbuja k branju in skrbi za razvoj bralne kulture predšolskih in osnovnošolskih otrok, srednješolcev in odraslih. Gibanje je v zadnjem času pomembno tudi z vidika medgeneracijskega povezovanja, poseben pomen ima tudi med slovenskimi zamejci, izseljenci in zdomci. Osnovni cilj gibanja je spodbujati bralca, da bo rad bral vse življenje.

Ste vedeli, da je bil soustanovitelj Bralne značke Leopold Suhodolčan?
Bralno značko sta na Osnovni šoli Prevalje osnovala učitelj slovenščine Stanko Kotnik in takratni ravnatelj šole in pisatelj Leopold Suhodolčan. Mentorske poskuse spodbujanja prostovoljnega prostočasnega branja pri mladih sta razvila v tekmovanje za Prežihovo bralno značko, ki je prvič potekalo v šolskem letu 1960/61 na območju štirih takratnih koroških občin.

Prve, takrat Prežihove značke, so 22. maja 1961 na Prevaljah podelili 119 bralcem ob navzočnosti pisatelja Franceta Bevka. Prežihovi so sledile druge značke, branje pa se je nato v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja razširilo na vso Slovenijo. Na začetku 70. let je nastala Zveza bralnih značk Slovenije, od leta 2002 pa gibanje na nacionalni ravni vodi Društvo Bralna značka Slovenije, ki je včlanjeno v Zvezo prijateljev mladine Slovenije.

Po oceni društva v vseh programih za bralno značko vsako leto sodeluje več kot 140.000 otrok, ki berejo. Samo v osnovnošolskih programih jih vodi več kot 7.000 mentorjev.

Register nesnovne kulturne dediščine je po navedbah ministrstva za kulturo osrednja zbirka podatkov o nesnovni dediščini, kamor spadajo nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino.

Na seznam sodi vse od znakovnega jezika do narodno-zabavne glasbe
Lani je bilo v register nesnovne kulturne dediščine dodanih šest enot, in sicer izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov, ki je značilno za Škofjeloško območje, pritrkavanje, lectarstvo, poslikavanje panjskih končnic, čebelarstvo in priprava zgornjesavinjskega želodca.

Na seznamu so med drugim še narodno-zabavna glasba, spuščanje gregorčkov, suhozidna gradnja, slovenski znakovni jezik, pohod po Poti ob žici in tudi kmalu aktualne velikonočne igre s pirhi. Kot prvi je bil v register nesnovne kulturne dediščine decembra 2008 vpisan Škofjeloški pasijon, ki je razglašen tudi za živo mojstrovino državnega pomena, je tudi pod okriljem Unesca.