85-letni Akihito se bo v torek na tradicionalnem obredu v cesarski palači v Tokiu po 30-letnem vladanju odrekel prestolu krizantem. Obred v Borovi dvorani, ki velja za najelegantnejšo v cesarski palači, bo trajal le deset minut. To bo prva abdikacija na Japonskem od leta 1817, ko je odstopil cesar Kokaku.

Akihito, cesar v odhajanju, se je cesarju Hirohitu in cesarici Kojun rodil leta 1933 rodil v cesarski palači v Tokiu. Njegovo rojstvo je Japonce razveselilo, saj je vladajoči par po štirih deklicah povil sina in s tem cesarstvu zagotovil naslednika. Akihita so kot bodočega cesarja že v zgodnjem otroštvu izobraževali številni zasebni učitelji, pozneje pa je obiskoval elitno šolo Gakušuin, na kateri so se izobraževali otroci japonskega plemstva in aristokracije.

Po japonskem porazu v drugi svetovni vojni, ko so nadzor nad državo prevzele ZDA, se je Akihito začel učiti angleščine in zahodnjaških navad. Pri tem mu je pomagala ameriška pisateljica Elizabeth Gray Vining.

Akihito je že zelo zgodaj začel predstavljati Japonsko na tujem, kot princ je namreč opravil sedemintrideset uradnih obiskov tujih držav. Svojo ženo, cesarico Mičiko, je spoznal na teniškem igrišču leta 1957. Čeprav Mičiko ni modre krvi in kot taka ni ustrezala merilom za ženo bodočega cesarja, je po krajšem obdobju napetosti dvor vendarle odobril njuno zaroko. Par se je poročil leta 1959, v zakonu pa so se jima rodili štirje sinovi in hči.

Akihito je 125. japonski cesar postal 8. januarja 1989 po smrti svojega očeta cesarja Hirohita. Vloga japonskega cesarja je sicer zgolj reprezentativna in ceremonialna in nima politične moči. Kljub temu je cesar Akihito v obdobju svojega vladanja večkrat opozarjal na politične težave, deloval združevalno in japonsko cesarsko družino skušal približati ljudem.

Kratka slovesnost in pomembni gosti
Slovesnosti ob cesarjevem slovesu od prestola se bo v cesarski palači udeležilo okoli 300 ljudi, med njimi premier Šinzo Abe in ministri v njegovi vladi. Po napovedih bo premier odhajajočemu cesarju izrazil hvaležnost.

Dan pozneje, v sredo, bo potekala še ena slovesnost, na kateri bo prestolonaslednik 59-letni Naruhito zasedel prestol in nasledil cesarske insignije, kot sta sveti meč in dragulj. Tudi ta obred bo trajal le deset minut, ženske članice cesarske družine pa se ga ne smejo udeležiti.

"Poskušal sem imeti različne izmenjave vtisov z javnostjo, da bi primerno začutil, kaj lahko cesarski dvor naredi zanjo," je na februarski novinarski konferenci dejal Naruhito. Po njegovih besedah so tovrstne izmenjave pomemben steber njegove vloge in, kot je napovedal, bo to nadaljeval tudi, ko bo postal vladar.

Japonska javnost bo imela priložnost za srečanje z novim cesarjem, njegovo ženo cesarico Masako in drugimi člani cesarske družine 4. maja, ko bodo stopili na balkon cesarske palače. Cesar Akihito in cesarica Mičiko, ki bosta po abdikaciji postala zaslužni cesar in zaslužna cesarica, se po pričakovanjih tega dogodka ne bosta udeležila.

Novo poglavje japonskega cesarstva
Z ustoličenjem novega cesarja se za deželo vzhajajočega sonca začenja novo obdobje. Vlada je mesec dni pred menjavo na prestolu sporočila, da bo to obdobje imenovano Reiwa. Akihitovo obdobje se je imenovalo Heisei.

Beseda Reiwa je sestavljena iz dveh japonskih pismenk kanjijev - rei, ki pomeni lep, in wa, ki pomeni harmonija. Kot so sporočili z japonskega veleposlaništva v Ljubljani, je ime obdobja prvič v zgodovini vzeto iz starodavnega japonskega vira, in sicer iz najstarejše znane antologije japonske poezije Manyoshu, stare več kot 1.200 let.

Prva tuja gosta, ki bosta na državniškem obisku na Japonskem po ustoličenju novega cesarja, bosta konec maja ameriški predsednik Donald Trump in njegova žena Melania. Konec oktobra bo potekala še uradna slovesnost ob nastopu Naruhita, na katero bodo povabili 2.500 gostov iz Japonske in tujine.

Umik zaradi starosti in šibkega zdravja
Cesar Akihito je avgusta 2016 šokiral državljane, ko je nakazal, da se želi umakniti s prestola. V videosporočilu je izrazil zaskrbljenost, da zaradi visoke starosti in šibkega zdravja ne bo več mogel opravljati svojih dolžnosti.

Glede na to, da cesar nima nobene politične moči, ni mogel neposredno odločati o abdikaciji. Zato je japonski parlament junija 2017 sprejel poseben zakon, ki mu je omogočil odstop.

Japonska je bila ob začetku Akihitove vladavine svetovna visokotehnološka sila, zdaj pa se spopada s stagnirajočim gospodarstvom, starajočim se prebivalstvom in pomanjkanjem delovne sile, njen primat na tehnološkem področju pa ogrožata sosedi Kitajska in Južna Koreja.

Otoška država je v Akihitovem obdobju doživela vrsto naravnih nesreč in najhujšo jedrsko katastrofo po nesreči v Černobilu leta 1986. Leta 1995 je potres z magnitudo 7,3 razdejal mesto Kobe, umrlo je več kot 6.400 ljudi. Leta 2011 je severovzhod Japonske prizadel potres z magnitudo 9, ki je sprožil ogromen cunami. Umrlo je okoli 18.500 ljudi, popotresni valovi pa so uničili jedrsko elektrarno v Fukušimi.