Odbor za pravosodje ni podprl predloga priporočila SDS-a, s katerim bi DZ pristojnim organom priporočil opravo analize "javno znanih zlorab in pritiskov v pravosodju" in pripravo zakonskih sprememb na tej podlagi. Poslanci koalicije so ocenili, da predlog SDS-a nedopustno posega v odprt sodni postopek. DZ bo tako o priporočilu opravil le razpravo. Poslanci SDS-a so sprejem priporočila predlagali, ker ocenjujejo, da so se v nekaterih konkretnih sodnih primerih zgodile zlorabe, pa tudi nedopustni pritiski na sodne odločitve. Med primeri, kjer naj bi se zgodile zlorabe, navajajo primere Patria, Kangler in Magajna, med nedopustnimi pritiski na sodne odločitve pa primer sodnika Zvjezdana Radonjića, ki je ob izreku oprostilne sodbe Milku Noviču opozoril na domnevne pritiske med sojenjem.

Poslanci SDS-a so zato med drugim predlagali, naj DZ priporoči vladi, da skupaj s policijo in državnim tožilstvom opravi analizo vseh postopkov v primeru Novič ter na podlagi ugotovitev predlaga potrebne zakonske spremembe. Vrhovnemu sodišču pa bi DZ priporočil, da opravi analizo postopkov sojenja v primerih Patria, Kangler in Magajna ter po potrebi predlaga ustrezne zakonske rešitve.

Sodnik Zobec je na sejo prišel, čeprav je vrhovno sodišče vabilo zavrnilo

Ker je predlog govoril tudi o še nepravnomočno končanem primeru (primer Novič) so zakonodajno-pravna služba DZ-ja, vlada, vrhovno sodišče (to tudi zato na sejo ni poslalo svojega predstavnika) in poslanci koalicije opozorili, da bi priporočilo pomenilo poskus vplivanja zakonodajne veje oblasti na odločanje sodstva. Čeprav je vrhovno sodišče povabilo na sejo odklonilo, ker se ne strinja z razpravo o nezaključeni kazenski zadevi v parlamentu, je na sejo vseeno prišel vrhovni sodnik Jan Zobec. Zobec je med drugim dejal, da mu je predsednik VS-ja Damijan Florjančič prepovedal, da se seje udeleži. A je Florjančič pojasnil le, da je Zobcu napisal, da pričakuje, da ne bo šel na sejo, je poročal Radio Slovenija.

Večina poslancev koalicije je predlogu nasprotovala

V SDS-u so že pred samo sejo in med njo dvakrat predlagali popravke priporočila, pri čemer so iz njega izpustili navajanje konkretnih primerov. Tako so predlagali le še analizo vseh "javno znanih pritiskov" v pravosodju. A poslancev koalicije to ni zadovoljilo. "Predlagani sklepi so sicer spremenjeni, osnova pa je še vedno ista in temelji na konkretnem nezaključenem primeru," je menil Predrag Baković (SD). "Tudi če ste spremenili priporočilo, je škoda že narejena, saj je bil konkreten, nepravnomočno končan primer že izpostavljen," je dodala Tina Heferle (LMŠ).
Maša Kociper (SAB) in Jani Möderndorfer (SMC) sta menila, da seje odbora sploh ne bi smelo biti. "To danes je popolna zloraba poslovnika in ustave. Prepričana sem, da je pri tem zatajila zakonodajno-pravna služba DZ-ja in tudi predsednik DZ-ja," je dejala.

Iva Dimic (NSi), ki je sejo vodila na začetku, je dejala, da je sejo sklical ravno predsednik DZ-ja, odbor pa je tisti, ki jo mora opraviti, sicer bi ravnal nezakonito. Anja Bah Žibert (SDS) je pojasnila, da njihov namen ni razprava o konkretnih odprtih postopkih, ampak o pritiskih, na katere je opozoril tudi sodnik Radonjić. Njen poslanski kolega Anže Logar je dodal, da DZ s priporočilom nikomur ničesar ne ukazuje, pač pa le priporoča. Menil je, da težava ni v samem priporočilu, ampak bodisi v tem, da ga predlaga opozicija, bodisi v tem, da v koaliciji ne vedo, kako ravnati po tem, ko je bil predlog ustrezno spremenjen. Eva Irgl (SDS) je menila, da je naloga DZ-ja, da razpravlja o stanju v pravosodju, "še posebej takrat, ko ugotovimo, da so se dejansko dogodili neki pritiski". Na splošno so poslanci SDS-a ocenjevali, da bi bilo priporočilo nujno sprejeti, saj da nekateri konkretni primeri kažejo, da imamo v pravosodju resne težave.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je navedbe zanikala rekoč, da vsakoletno ocenjevanje od Evropske komisije kaže, da se delo pravosodja pri nas izboljšuje. Glede primera Radonjić je dejala, da je takoj po tem, ko je sodnik opozoril na pritiske, zaprosila za pojasnila odgovorne, hkrati pa javno obsodila vse morebitne pritiske na sodnike.

Željko Cigler (Levica) pa je poslancem SDS-a očital, da so prav oni tisti, ki si ne želijo neodvisnega sodstva: "Člani in predsednik SDS-a so tisti, ki se najpogosteje znajdejo v kolesju pravosodja, zato ravno vam najbolj koristi, da ves čas spodkopavate sodstvo." Ker odbor priporočila po skoraj šesturni razpravi ni podprl, DZ na ponedeljkovi izredni seji o njem ne bo glasoval, pač pa bo le opravil razpravo.