Potem ko je bilo napovedano, da bi bil lahko novi predsednik Evropske komisije nizozemski socialist Frans Timmermans, Kristalina Georgieva (EPP) pa predsednica Evropskega sveta, so se nedeljska večerna pogajanja voditeljev EU-ja na vrhu v Bruslju prevesila v nočne in očitno je bilo, da se bodo karte premešale drugače. V ponedeljek prekinjeni vrh se je nadaljeval v torek, pozno zvečer pa so prišla na dan nova imena: za novo predsednico Evropske komisije je predlagana nemška konservativna obrambna ministrica Ursula von der Leyen, za predsednika Evropskega sveta belgijski premier in liberalec Charles Michel, novi visoki zunanjepolitični predstavnik Unije naj bi postal španski zunanji minister in socialist Josep Borrell, kandidatka za predsednico Evropske centralne banke pa Francozinja Christine Lagarde.

Kot pravi profesor mednarodnih odnosov na ljubljanski fakulteti za družbene vede Boštjan Udovič, je pričakoval, "da bodo Francozi zahtevali vodilni položaj v Evropski centralni banki, tudi zaradi prihodnjih obrestnih mer, in da tega položaja ne bi prepustili Nemčiji. In pričakovano je bilo tudi, da bodo Nemci zato v zameno zahtevali neko plačilo. Tako brutalnega posla, kot se je zgodil včeraj, pa nisem pričakoval."

Med kandidati za vodilne položaje ni nobenega kandidata iz držav vzhodne Evrope. Doslej je bil predsednik Evropskega sveta Poljak Donald Tusk. "Zelo slabo je, da na pomembnem položaju ni nobenega kandidata iz vzhodne Evrope. Četudi bi se dogovorili, da bi bil dve leti predsednik kdo iz vzhodne Evrope, se mi to ne zdi dovolj simbolično pomembno, da bi vzhodna Evropa enakopravno participirala. Je pa to vse skupaj konec koncev posledica tega, da so države višegrajske skupine in Hrvaška igrale zelo grdo igro proti predlaganim kandidatom oz. t. i. suši sporazumu."

Kot smo poročali, bi bilo imenovanje Timmermansa za predsednika Evropske komisije, Manfreda Webra (EPP) za predsednika parlamenta za poln petletni mandat, liberalci bi dobili položaj predsednika Evropskega sveta, Evropska ljudska stranka pa še visoki zunanjepolitični položaj, del prvotnega t. i. suši dogovora, ki so ga v Osaki ob robu vrha skupine G20 sklenili voditelji več držav EU-ja, med njimi Francije, Nemčije in Španije. Predvsem imenovanju Timmermansa so ostro nasprotovale predvsem višegrajska četverica in Hrvaška, pa tudi Italija, Latvija, Irska in Romunija.

Vzhodna Evropa z veliko manj moči kot doslej
"Timmermans je bil kompromisen kandidat, je sicer socialist, a je nizozemski socialist, kar pomeni, da ni klasična verzija španskega socializma, kot ga imamo zdaj. "Duhovno" je lahko blizu Nemčiji kot Franciji. Mislim, da je bil Timmmermans najboljši kompromisni kandidat, kar so ga našli. Ker četverica in Hrvaška nista podprli te izbire, je dogovor na osi Berlin–Pariz prevladal nad vsem drugim in potem so si razdelili položaje, kot so si jih. Mi vzamemo komisijo, vi si želite ECB, drugo so pa še malo porazdelili," je brez dlake na jeziku ocenil predlagano porazdelitev. "To je bila zaušnica vzhodni Evropi in zaradi tega nas bo dejansko bolela še glava. Vzhodni blok bo imel zdaj, če se bo nadaljeval ta scenarij, veliko manj moči kot zdaj. Ne pozabimo, da je zdaj vodil Evropski svet, zdaj pa, kot kaže, ne bo vodil ničesar."

Razjarjeni nemški socialdemokrati
Nekdanji vodja nemških socialdemokratov (SPD) Sigmar Gabriel je danes izjavil, da bi morala stranka zaradi nominacije Ursule von der Leyen za novo predsednico Evropske komisije zapustiti vladno koalicijo Angele Merkel. "Nemška kanclerka je predlagala svojo osebno kandidatko, ne da bi se posvetovala s koalicijskimi partnerji v Berlinu. Formalno se je vzdržala glasovanja, ker jo k temu zavezuje koalicijska pogodba. Moje informacije iz Evropskega parlamenta so, da so prav nemški socialdemokrati glavni nasprotniki Ursule von der Leyen, in v tem kontekstu čisto razumem, da se bo to prevesilo tudi v notranjo politiko in da bo to kanclerka težko ubranila," dogajanje opisuje Udovič.

Kot pravi, pa je še prehitro za končanje delitve položajev, stvari se lahko še močno obrnejo. "Veliko bo odvisno tudi od tega, kako bo šlo danes glasovanje v Evropskem parlamentu oz. ali bo kateri od kandidatov potrjen za predsednika, in ali bo čez 14 dni Ursula von der Leyen potrjena za prvo komisarko. Če ne bo prišlo do lomljenja rok, mislim, da verjetno ne bo potrjena za predsednico Evropske komisije," meni strokovnjak, a v isti sapi dodaja, da je še zgodaj za špekulacije. Če kandidatka ne bi bila potrjena, pa bi to lahko odprlo vrata veliki krizi. "Potem pa imamo popolno krizo institucij EU-ja, kar ni dobro sporočilo. Kot še enkrat poudarjam, so k temu sporočilu prispevale predvsem vzhodnoevropske države."

Kaj lahko pričakujemo v prihodnjih tednih?
Sogovornik je pravilno napovedal, da bo italijanski socialist Sassoli novi predsednik Evropskega parlamenta. "Mislim, da bo kandidat socialistične skupine Italijan Sassoli potrjen, ker želi Evropska ljudska stranka pomiriti socialiste. Ena izmed pomembnih zadev, ki jo je treba poudariti, pa je, da so socialisti na evropski ravni zelo razdeljeni na dva tabora, nemškega in španskega. Znotraj socialistične skupine bo ta terapija še zelo boleča in vprašanje je, ali bo dejansko razultirala v potrditvi predlagane predsednice Evropske komisije."

Kot pravi, je trenutna situacija zadovoljila EPP, ker so dobili kandidatko, zadovoljila je liberalce in španske socialiste, ki so dobili Borrella. "Pri čemer ima Borrell težave, ker je bil zunanji minsiter, bil je celo predsednik Evropskega parlamenta, zastopa pa radikalno trdo stališče glede Katalonije. Kot novi visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja, če bo imenovan, pa se bo moral reševati tudi spopad med Srbijo in Kosovom." Po Udovčevih besedah bo imel težavno nalogo neke vrste dvojnega agenta, ki jo bo težko opravljal, saj mu bodo lahko vedno očitali, da naj najprej rešijo katalonsko vprašanje.

Ena izmed možnosti, ki jo navaja Udovč, je tudi, da bodo nemško kandidatko za predsednico Evropske komisije podprli evroskeptiki. "Mogoče je, da bi Ursulo von der Leyen potrdili evroskeptiki, ona potrebuje samo večino. Evroskeptiki bi jo lahko podprli ne zato, ker bi jo res želeli na tem položaju, ampak da nagajajo EU-ju. V tem kontekstu pa lahko to pomeni še večjo krizo evropskih institucij."

Sorodna novica Šarec: Zanima nas resor za širitev

In kje je tu Slovenija?
Slovenski premier Marjan Šarec ima po profesorjevem mnenju ključno nalogo, da poskrbi, da bo Slovenija izbrala najboljšega možnega kandidata za komisarja. "Naloga Šarca je, da uspešno vodi, če je uspešno sodeloval pri iskanju kompromisa na evropski ravni, tudi iskanje kompromisa na državni ravni. Vsakršno preglasovanje na vladi bi bilo škodljivo in nevarno za notranjepolitični položaj, tako da mislim, da bo vroč julij ne le na ravni EU-ja, ampak tudi v Sloveniji." Kot poudarja, je glavna naloga, da najdemo najboljše možno mesto za komisarja oz. komisarko in najboljšega možnega kandidata oz. kandidatko. Sam se že od nekdaj zavzema za to, da bi Slovenija dobila resor za širitev, a se mu zdi to zelo težko uresničljivo. "Če je še kaj logike v EU-ju, potem tega resorja ne more dobiti, ker bo imela prevelike interese. Podobno je tudi s Hrvaško. Sicer pa bi morala dobiti močan resor, lahko je to resor za razvojno pomoč ali notranje zadeve EU-ja. Delati bi sicer morali vse, da dobimo resor za širitev, čeprav se mi zdi, da je malo možnosti, da ga dobimo. Ampak to bi morala biti prioriteta in diplomacija bi si morala maksimalno prizadevati za to," je še prepričan. Premier Šarec je danes potrdil, da Slovenijo zanima širitveni resor.