Zanjo je v Strasbourgu glasovalo 383 evropskih poslancev, 327 jih je bilo proti, 22 pa vzdržanih, je sporočil predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli.

"Ko sem prišla pred dvema tednoma, nisem imela večine. Videli ste, da je bilo treba sodelovati s političnimi skupinami, da sem jih prepričala," je na prvi tiskovni konferenci po glasovanju dejala Nemka, ki so jo voditelji članic Unije za kandidatko za vodenje Evropske komisije izbrali 2. julija.

Priznala je, da je bilo težko dobiti večino: "To sta bila najbolj intenzivna dva tedna v mojem političnem življenju". Meni, da ima zdaj dobro izhodišče za delovanje komisije ter sodelovanje z Evropskim parlamentom in Evropskim svetom.

"V demokraciji je večina večina," je odgovorila na pripombo novinarja, da je bila izvoljena s tesno večino le devetih glasov.

V prihodnjih petih letih želi iz Evrope narediti "do podnebja prijazno celino", ki bo služila ljudem, bo gospodarsko močna, digitalna in bo temeljila na vladavini prava z živahno demokracijo.

"Vedno sem želela delati za Evropo, zame je to kot priti domov" je še pojasnila v Bruslju rojena hči nekdanjega evropskega uradnika.

60-letna Nemka bo tako 1. novembra nasledila Luksemburžana Jean-Clauda Junckerja in bo prva ženska na čelu Evropske komisije. "Končno prva ženska na čelu Evropske komisije. Ta položaj je velika odgovornost in izziv. Prepričan sem, da boš dobra predsednica. Dobrodošla doma!" je tvitnil Juncker.

Sorodna novica Ursula von der Leyen na poti do prve predsednice Evropske komisije

Novi predsednici Evropske komisije sta med prvimi čestitala predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in nemška kanclerka Angela Merkel, pri kateri je bila von der Leynova ministrica v vseh vladah. Merklova je von der Leynovo označila za "prepričano in prepričljivo Evropejko", ki se bo izzivov lotila z velikim elanom. "Čeprav danes izgubljam dolgoletno ministrico, dobivam novo partnerico v Bruslju. Veselim se dobrega sodelovanja," je na Twitterju zapisala kanclerka.

Von der Leynovi so čestitali tudi vodilna kandidata Evropske ljudske stranke in socialdemokratov, Manfred Weber in Frans Timmermans, ter liberalka Margrethe Vestager.

"Evropa ima danes vaš obraz. Obraz angažiranosti, ambicije in napredka," je novoimenovani predsednici komisije v čestitki zapisal francoski predsednik Emmanuel Macron. "Lahko smo ponosni na Evropo. Ob strani vam bomo stali pri vzpodbujanju njenega razvoja," je dodal.

Švedski premier Stefan Löfven je dejal, da je skrajni čas, da je na tako pomemben položaj prišla ženska. Von der Leynovi sta čestitala tudi hrvaški premier Andrej Plenković in avstrijska kanclerka Brigitte Bierlein.

Čestitke dežujejo iz vseh koncev Evrope, pridružili so se jim prihodnji predsednik Evropskega sveta in aktualni belgijski premier Charles Michel, pa španski premier Pedro Sanchez, portugalski premier Antonio Costa, generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg in veleposlanik ZDA pri EU-ju Gordon Sondland.

Sledi oblikovanje Evropske komisije

Države članice bodo morale v prihodnjih tednih v Bruselj posredovati imena kandidatov za komisarje. Nova Evropska komisija naj bi mandat nastopila novembra.

Von der Leynova je vnovič poudarila, da želi enakopravno zastopanost žensk v svoji sestavi, in je tudi pripravljena zahtevati od držav članic nova imena, če med predlogi za komisarje ne bo dovolj žensk.

Nejasno vse do konca

Nemško obrambno ministrico so kot kandidatko za predsednico Evropske komisije voditelji držav članic po zapletenih pogajanjih izbrali pred dvema tednoma. Njeno imenovanje je bilo precejšnje presenečenje.

Vse do konca ni bilo jasno, ali bo materi sedmih otrok in rojeni Bruseljčanki uspelo zbrati dovolj podpore v Evropskem parlamentu.

Možnosti za njeno izvolitev so se okrepile šele popoldne tik pred glasovanjem, ko se je izvedelo, da jo poleg poslancev njene Evropske ljudske stranke (EPP) ter liberalcev podpira tudi večina socialistov in demokratov.

Socialsti in demokrati (S&D) so se o podpori odločali tik pred glasovanjem, že prej pa so jasno nasprotovanje izrazili Zeleni, levica in skrajna desnica.

Boj proti podnebnim spremembam

Dosedanja nemška obrambna ministrica je pred glasovanjem v Strasbourgu imela še zadnjo priložnost, da prepriča poslance, naj jo podprejo.

V prvem delu svojega nastopa je von der Leynova napovedala odločnejše ukrepe v boju proti podnebnim spremembam in se zavzela, da bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina na svetu. Obljubila je, da bo že v prvih stotih dneh mandata predlagala zeleni dogovor, t. i. green deal, za Evropo ter prvo evropsko podnebno zakonodajo. Je pa ob tem opozorila, da se bo moralo spremeniti tudi vedenje ljudi.

Zavzela se je za okrepitev gospodarstva. "Znebimo se ovir, odprimo vrata, imejmo končno kapitalsko unijo, ki si jo naša majhna in srednja podjetja zaslužijo," je dejala in ob tem izpostavila socialno-tržno gospodarstvo. Napovedala je tudi pošteno obdavčitev multinacionalk. Če tehnološki velikani veliko zaslužijo v Evropi, morajo deliti breme, je poudarila.

Po njenih besedah bi morali vsi zaslužiti minimalno plačo za dostojno življenje. Želi boljšo zaščito tistih, ki izgubijo službo zaradi gospodarske krize, zato predlaga evropsko shemo za brezposelne v času hudih kriz. Von der Leynova, ki je mati sedmih otrok, je napovedala tudi ukrepe za boljše razmere za otroke in mlade.

"Velika Britanija bo ostala naša zaveznica"

Znova je poudarila, da bo v novi komisiji zagotovila enakopravno zastopanost moških in žensk, in je tudi pripravljena zahtevati od držav članic nova imena, če med predlogi za komisarje ne bo dovolj žensk. "Predstavljamo polovico populacije, želimo svoj pravični delež," je dejala.

Glede brexita je pripravljena na nadaljnje podaljšanje roka izstopa, če bi bilo iz upravičenega razloga potrebnega več časa: "V vsakem primeru bo Velika Britanija ostala naša zaveznica, partnerica in prijateljica."

Sorodna novica Brglez in Fajon ne bosta podprla Ursule von der Leyen

"Na morju je dolžnost reševati življenja," je von der Leynova povedala v zvezi s krizo v Sredozemlju. Po njenih besedah EU potrebuje humane meje, obenem pa mora zmanjšati nezakonite migracije in se boriti proti tihotapcem z ljudmi in drugemu kriminalu. Zavzela se je za vzpostavitev humanitarnih koridorjev ter napovedala nov pakt o azilu. Poslancem je povedala osebno zgodbo, kako je njena družina v svoj dom pred štirimi leti sprejela mladega sirskega begunca. "Je navdih nam vsem," je dejala in dodala, da se želi nekega dne vrniti domov.

Predlagala bo tudi reformo dublinskega sistema, kar nas bo po njenih besedah vrnilo k polno delujočemu schengenskemu sistemu. Kot je dejala, ima lahko EU stabilno zunanjo mejo, če pomaga članicam, ki so pod največjim pritiskom, nujna je solidarnost.