24-letna Belorusinja Veramika Maikamava je potovala po Aljaski s svojim soprogom Piotrom Markielauom in si je nadvse želela priti tudi do odsluženega avtobusa, v katerem je leta 1992 umrl mladi ameriški pustolovec Chris McCandless.

Sorodna novica Nevarna aljaška atrakcija: avtobus umrlega pohodnika

Avtobus stoji na odročni in težko dostopni lokaciji na koncu zloglasne pohodniške poti Stampede Trail, Makimava pa je skušala ubrati bližnjico in prečkati reko, da bi prišla do avtobusa, ki je v zadnjih 25 letih postal nekakšna morbidna turistična znamenitost.

Ker skušajo do njega priti številni, na ekstremne aljaške razmere popolnoma nepripravljeni turisti (nekateri so tako fanatični in obsedeni z McCandlessovo zgodbo, da skušajo podoživeti vse, kar je on, domačini pa jim pravijo kar "romarji"), morajo čuvaji v parku redno posredovati in jih reševati.

Reka Teklanika, ki jo skušala Belorusinja prečkati, je bila zaradi nedavnega deževja narasla, zato je žensko odneslo, njen soprog pa je ni uspel pravočasno potegniti iz vode.

Maikamava ni prva, ki jo je doletela taka usoda – pred leti je reka prav tako odnesla 29-letno Švicarko Claire Ackerman, ki je skušala priti do avtobusa.

Čuvaji narodnega parka Denali, ki morajo redno posredovati, se hudujejo in preklinjajo te amaterske pohodnike, češ da glede na to, da so verjetno brali knjigo in videli film, bi se lahko naučili najmanj tega, da je imel tudi McCandless težave z naraslo vodo v tej reki, izgubljanjem orientacije in pomanjkanjem zalog hrane.

Podcenjeval moč narave

Zgodba Chrisa McCandlessa je postala širši javnosti znana predvsem s knjižno uspešnico Jona Krakauerja V divjino (1996), po kateri je nato še Sean Penn leta 2007 posnel istoimenski film.

McCandless, bogataški ameriški študent z vzhodne obale, je po diplomi leta 1990 razdal vse premoženje in se v iskanju sebe odpravil na Aljasko iskat stik s pravo divjino.

24-letni McCandless je v nekaj mesecih v divjini res izkusil vsa pričakovana pristna aljaška doživetja, od srečanj s slikovitimi domačini do bližnjih srečanj z medvedi in losi.

Za preživetje je lovil karibuje in nabiral jagodičevje, naselil pa se je v zapuščeni avtobus na koncu zloglasne pohodniške poti Stampede Trail.

A za idealističnega mestnega fanta je bila nazadnje usodna njegova nepripravljenost na razmere in precenjevanje lastnih sposobnosti, pri čemer je gladko preslišal vsa opozorila domačinov.

Štiri mesece po prihodu na Aljasko je bil mrtev, potem ko se je zastrupil z neužitnim jagodičevjem.

Po McCandlessovih stopinjah

Zlasti film je sprožil pravo manijo med turisti, ki se zdaj vsi skušajo fotografirati pred zapuščenim avtobusom, pri tem pa ne upoštevajo svaril oblasti in domačinov. Na neki način gredo res po McCandlessovi poti, saj prav tako podcenjujejo moč aljaške divjine.

Diana Severin, ki je pred leti v svoji študiji proučevala fenomen teh "romarjev", je leta 2013 za revijo Outside zapisala, da je ironično, da je prav tisto, po čemer hrepenijo ti romarji – McCandlessova idealizirana zavrnitev modernega sveta in utiranje lastne poti – postalo ravno nasprotno – dobro utrjena in stokrat prehojena pot.