Kot so poudarili v Bruslju, bo načrtovani plinski terminal povečal varnost in diverzifikacijo oskrbe z energenti, obenem pa projekt ne bo čezmerno škodoval konkurenci, ampak bo okrepitev konkurence koristila prebivalcem regije.

"Podporne ukrepe države smo dovolili, ker so omejeni na tisto, kar je nujno za uresničitev projekta, pa tudi skladni z našimi pravili glede državne pomoči," je pojasnila evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager.

Zagreb za projekt 100 milijonov, EU 101 milijon

Hrvaška namerava slabih 234 milijonov evrov vreden projekt, katerega namen je izboljšati oskrbo jugovzhodne Evrope z zemeljskim plinom, podpreti s stotimi milijoni evrov. Evropska unija bo zanj namenila 101,4 milijona evrov, 32,2 milijona evrov pa bo dodalo podjetje LNG Croatia. To je prejelo tudi zagotovilo države za finančno nadomestilo iz tranzitnih dajatev zemeljskega plina, če stroškov ne bi moglo pokriti s terminalskimi pristojbinami dobaviteljev plina. Pojavljala so se namreč številna opozorila, da terminal morda ne bo ekonomsko upravičen.

Prvi plin naj bi prek novega terminala stekel januarja leta 2021. Zmogljivost terminala je 2,6 milijarde kubičnih metrov plina.

Projekt je sicer že pri načrtovanju naletel na številne kritike okoljevarstvenikov, ki opozarjajo, da je ekonomsko, ekološko in energetsko slab ter predrag.

Terminal na Krku že več let spada med prednostne infrastrukturne projekte EU-ja, saj naj bi pomembno prispeval k razpršitvi virov energije. Poleg terminala na Krku EU sofinancira tudi gradnjo terminalov utekočinjenega zemeljskega plina v Španiji, na Cipru, Švedskem in Irskem ter nadgradnjo poljskega terminala Šwinoujšcie.