Avtorji v angleščini napisanih del se bodo potegovali za 50.000 funtov vredno nagrado za najboljši roman leta.

Ena najpomembnejših živečih kanadskih avtoric Margaret Atwood, ki je leta 2000 dobila bookerja za roman Slepi morilec, je tokrat v igri za nagrado z romanom The Testaments – pa čeprav knjige, ki uradno izide šele naslednji teden, ni prebral še noben navaden smrtnik. The Testaments je nadaljevanje feministične antiutopije Deklina zgodba iz leta 1985, zadnja leta spet zelo priljubljene zaradi istoimenske televizijske adaptacije, ki sicer osnovno zgodbo romana nadaljuje samostojno. Deklina zgodba je bila leta 1986 v ožjem izboru za Bookerjevo nagrado, a je ni dobila.

Najskrbneje varovana skrivnost v založništvu
Izid romana, ki je napovedan za 10. september, bodo po vsem svetu pričakali s polnočnimi prireditvami in zabavami v knjigarnah. Zaplet je za zdaj še skrbno varovana skrivnost, je pa postavljen v čas 15 let po tem, ko je protagonistka Odfreda poskušala pobegniti izpod jarma teokratskega režima distopične Amerike.

Predsednik žirije Peter Florence je priznal, da je bilo priti do recenzentskih kopij knjige "neverjetno zapleten postopek", češ da je varovana s "srboritimi" prepovedmi razkritja. A očitno je bilo vredno truda, saj je roman opisal kot "divjo in čudovito knjigo, ki s posebno močjo in gorečnostjo nagovarja današnjo družbo po vsem svetu". "Pričakovanja so za Atwood še posebej visoka – in z lahkoto jih je presegla. Komaj čakam, da bodo vsi prebrali roman."

Kako Don Kihot preživi v 21. stoletju?
Dobitnik bookerja za roman Otroci polnoči Rushdie je tokrat žirijo prepričal z delom Quichotte. Asociacija na Miguela de Cervantesa je namerna: roman je namreč "reinterpretacija" prvega modernega romana v zgodovini, Don Kihota, a postavljena v sodobno Ameriko. Njegov protagonist je trgovski potnik, ki se poda na pot čez ZDA, da bi dokazal, da je vreden ljubezni televizijske zvezdnice.

Rushdiejev 14. roman sicer mnogih literarnih kritikov ni prepričal – The Observer je pikro pripomnil, da je pisatelj "le redko tako duhovit, kot misli, da je", The New York Times pa je vsa Rushdiejeva novejša dela "vse bolj majava, prenabuhla in manieristična".

Na ožjem seznamu del je tudi roman An Orchestra of Minorities nigerijskega avtorja Chigoziea Obiome, v katerem avtor pripoveduje zgodbo o nigerijskem diplomantu, ki se zaradi spletne prevare znajde ujet na Cipru; pripovedovalec zgodbe je chi, duh iz mitologije ljudstva Igbo. Žirantka Afua Hirsch je delo opisala kot "ključno popotovanje v bolečino, ki ima hkrati mitično in resnično razsežnost".

Formalni eksperiment na tisoč straneh
Po prvih napovedih ima še najmanj možnosti za zmago ter skoraj 1000 strani dolg roman Lucy Ellmann Ducks, Newburyport, ki je napisan kot tok zavesti neke ameriške gospodinje – cel roman je strnjen v en sam stavek. Če bi avtorica – edina Američanka med letošnjimi finalisti – prejela nagrado, bi njen roman postal najdaljši zmagovalec v zgodovini podeljevanja nagrade. Knjiga, ki načenja teme ljubezni, podnebnih spremeb in problematike strelskega orožja v ZDA, je po besedah žirantke Joanne MacGregor "primer radikalne literarne oblike in glasu", kljub svoji dolžini pa "zdrsi mimo s sijajno svetlobo in hitrostjo".

Za nagrado se bosta potegovali še dve pisateljici. Britansko-nigerijska avtorica Bernardine Evaristo je prepričala z naslovom Girl, Woman, Other, pripovedjo o življenju temnopoltih britanskih žensk oz. njihovih družin. Pisateljica spremlja kar 12 junakinj in njihove delno prepletajoče se usode; žirantka Xiaolu Guo je roman opisala kot "impresiven in silovit ... V njem ni niti trenutka puščobe."

Priljubljena pisateljica turškega rodu Elif Shafak v nominiranem romanu 10 Minutes 38 Seconds in This Strange World poda opis turškega podzemlja. "Drzno in izrazito izvirno delo" opisuje zadnje trenutke v življenju carigrajske spolne delavke, ki je bila umorjena, zdaj pa počasi izgublja zavest.

Nominirance, ki so jih razglasili v torek v Britanski knjižnici, je izbrala žirija, ki jo sestavljajo Peter Florence, Afua Hirsch, Liz Calder, Xiaolu Guo in Joanna MacGregor. Zmagovalni roman bodo razglasili 14. oktobra. Za nagrado je bilo prijavljenih 151 romanov, v prvem ožjem izboru pa so jih oklestili na 13.

Lani je nagrado man booker, ki jo podelijo avtorjem in avtoricam, ki pišejo v angleščini, prejela severnoirska avtorica Anne Burns, ki je žirijo prepričala z romanom Mlekar.

Od leta 2002 do letos junija je bila nagrada imenovana man booker. Nagrada je sicer nastala leta 1969 kot odgovor na francosko Goncourtovo nagrado. Sprva so nagrajevali le dela britanskih avtorjev, pozneje pa so upoštevali tudi druge v angleščini pišoče avtorje, od leta 2014 tudi ameriške.