Tožilka Simona Kuzman Razgoršek je predlagala 15 let zapora oz. enotno 30-letno zaporno kazen, njenemu predlogu pa je senat sledil, saj je ocenil, da je Ulčnik, ki je že 14 let v zaporu zaradi umora svojega brata in poskusa umora njegovega dekleta, Milenka Penavo umoril na zelo zahrbten in premišljen način, ki ga je načrtoval vnaprej.

Po prvi obtožnici pa je bil Ulčnik obtožen zahrbtnega umora Penave, očeta treh majhnih otrok, julija pa jo je tožilka spremenila v umor v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti.

Kot je danes v sklepnih besedah povedala tožilka, je bilo Ulčniku očitano kaznivo dejanje dokazano. Od umorjenega je zahteval, da ga seznani z ljudmi, ki se ukvarjajo z mamili, a je ta to odklonil. Zato ga je z ukradeno lovsko puško z daljnogledom na vrhu stopnic njegove stanovanjske hiše v Vitini pri Ljubuškem ustrelil v obraz, je dejala.

Po umoru je Ulčnik puško odvrgel ob potok, sedel v avtomobil in se odpeljal v Slovenijo.
Umorjenega Penavo pa je Ulčnik spoznal prek svojega očeta, ki je imel prav tako kot Penava doma žago. Priče, ki jih je sodišče zaslišalo med sojenjem, so Penavo ocenile kot urejenega in poštenega človeka, ki ni imel poslovnih težav, je še dejala tožilka.

Zagovornik ugovarjal obtožnici

Ulčnikov zagovornik po uradni dolžnosti Aleš Novak je ugovarjal spremenjeni obtožnici, ker po njegovem mnenju ni skladna s kazenskim zakonikom. Po njegovih besedah Ulčnik v stanju zmanjšane prištevnosti namreč ni mogel z naklepom storiti očitanega kaznivega dejanja.

Senat je danes pred sklepnimi besedami in izrekom sodbe zaslišal še celjskega kriminalista Marka Povšeta, ki se je leta 2005 večkrat peljal v Vitino. Na julijski obravnavi so namreč zaslišali prometnega izvedenca Stanka Špeharja, ki je moral ugotoviti, v kolikem času je bil Ulčnik sposoben priti po umoru v Vitini, ki se je zgodil ob 5.45 22. marca 2005, do mejnega prehoda Bistrica ob Sotli, kjer so ga videli ob 12.30. Izvedenec je pojasnjeval, da je bilo mogoče priti od enega do drugega kraja po dveh poteh.

Izvedenec po ugotovitvah tožilke ni upošteval najkrajše poti, dolge 482 kilometrov. Na vprašanje tožilke, koliko časa je potrebnega, da se prevozi cesta do Vitine, pa je Povše odgovoril, da od šest do osem ur, ker obstaja več cest, treba je upoštevati tudi hitrost vožnje.