Indijski pristajalnik Vikram je poskušal pristati 350 kilometrov stran od južnega pola z roverjem Pragjanom vred. A nekaj je šlo zelo narobe. V zadnjih minutah spusta oziroma zadnjih dveh kilometrih višine je Vikram očitno zašel s poti, bil narobe orientiran v prostoru in celo pridobival navpično hitrost. Nazadnje ni bilo pričakovanih telemetrijskih podatkov, v nadzornem središču indijske vesoljske agencije ISRO pa so zavladali mrki, zaskrbljeni obrazi.

Po neuradni rekonstrukciji lahko sklepamo, da bil Vikram narobe obrnjen oziroma se je nenadzorovano obračal in celo pospeševal proti tlom. To pomeni, da je najbrž priletel v Luno z veliko hitrostjo in se raztreščil.

Novo: ISRO je sporočil, da je na 2,1 kilometra višine izgubil komunikacijo z Vikramom. Kaj točno se je zgodilo, bodo povedali po analizi podatkov. Teoretična možnost, da je po izgubi komunikacije delujoča naprava cela prispela na tla, še vedno obstaja.

Kljub propadu pristajalnika in roverja še vedno ostaja tretji in največji del misije Čandrajan 2, istoimenski orbiter, ki je vse skupaj spremljal z neba in bo delo nadaljeval še najmanj leto dni.

Indijski premier Narendra Modi je domačim znanstvenikom dejal, da je kljub neuspehu ponosen nanje. "Najboljše iz našega vesoljskega programa šele prihaja. Indija je ponosna na vas," je dejal.

Video: Posnetek prenosa iz nadzornega središča ISRO

Misija se je začela 22. julija z izstrelitvijo na raketi GLSV MK-III,. En mesec so porabili za manevre okoli Zemlje, ki so sondo pripeljali dovolj blizu Meseca za prestop v njegovo orbito 20. avgusta, nato je Čandrajan izvedel še nekaj zaviralnih manevrov (štiri: 1, 2, 3, 4), ki so ga pripeljali bližje površju.

Ločitev orbiterja in pristajalnika se je zgodila ta ponedeljek. Vikram je nato še sam opravil dva zaviralna manevra s prižigom motorja, ki sta mu zmanjšala tirnico na 30 kilometrov na najbližji, 100 kilometrov na oddaljeni strani orbite.

Na krovu je bilo 13 instrumentov, namenjenih različnih meritvam, med katerimi je najpomembnejše raziskovanje z vodnim ledom bogatega področja.

Indija je za misijo Čandrajan 2, ki v prevodu pomeni lunarni voz, porabila približno 140 milijonov evrov in ga označila za enega najcenejših doslej. To je namreč precej manj, kot za podobne programe porabijo vesoljske agencije drugih držav. Skoraj vsi deli so bili načrtovani in narejeni v Indiji.

Doslej je robotski pristanek uspel ZDA, Rusiji in Kitajski. Pred meseci je poskusilo zasebno izraelsko podjetje SpaceIl s sondo Berešit, a je ta treščila ob tla, odpovedal je žiroskop, zaradi česar je motor med spustom ugasnil. Ta odprava je na Mesec ponesla tudi žive počasnike.

Video: Predstavitev roverja Pragjan

Video: Predstavitev pristajalnika Vikram