"Iztrebki v Jadranu vidni iz vesolja. Preverili smo, od kod so prišli." in "Vse več iztrebkov v Jadranu, otroci obolevajo. Kaj se dogaja?" so bili nedavni naslovi na hrvaškem portalu Index, ki so se razširili tudi čez mejo, saj veliko Slovencev počitnikuje ravno v hrvaški Istri, pa tudi vzdolž celotnega Jadrana. Dejstvo je, da je satelitska slika objavljena na zemljevidih Google Maps v določenem obdobju res posnela dogajanje oziroma tvorbo na površini morja, ki je tako velika, da je vidna iz vesolja.

Index je navajal pričanja kopalcev iz Savudrije, pa tudi iz kopališča Maslenice. Kopalci so imeli okužbe z bakterijo E. coli, ki živi v človeškem črevesju, pa s kožno boleznijo impetigo, otroci so zbolevali za virusnimi in bakterijskimi obolenji. Na določenih delih morja je začelo izginjati morsko življenje, kot so alge, morske trave, ježki in tudi ribe. Index je šel celo tako daleč, da je kopalcem napisal priporočila za kopanje, kot je ta, da naj med plavanjem ne požirajo vode. Težava z izpustom odpadnih voda v Jadransko morje je očitno večja, kot smo si mislili.

A začnimo z madežem. Prvi hrvaški portal, ki je objavil njegovo vidnost iz vesolja, je bil morski.hr, ki zadnjih nekaj let objavlja članke, s katerimi opozarja na vse večjo onesnaženost Jadranskega morja ob hrvaški obali. Čeprav uradne analize vzorcev kopalne vode kažejo, da so hrvaška kopališča v brezhibnem stanju, pa urednik portala morski.hr Jurica Gašpar z zaskrbljenostjo ugotavlja, "da je onesnaženost morja tako velika, da ne govorimo več o istem Jadranu".

Vsak dan namreč dobiva poročila turistov in ljudi, ki živijo ob morju. "Ravno danes (v ponedeljek) smo objavili zgodbo z otoka Žirje z območja Šibenika, od koder ljudje poročajo, da vsak dan čistijo, kar morje prinese na obalo, potapljači nam poročajo, da je na dnu morja katastrofa." Gre večinoma za embalaže, ki pridejo na južni del Jadrana iz Albanije, "saj tam s tovornjakov mečejo smeti v reke, ki se stekajo v morje in jih s tokovi zanese v hrvaški Jadran". Potapljači dnevno čistijo morsko dno tudi v Jesenicah pri Splitu. Nekaj več kot 20 potapljačev in ljubiteljev ekologije čisti smeti, ki jih za seboj puščajo ljudje. "Pa veste, koliko ljudi se je odzvalo na njihov poziv? Trije. Kar hočem povedati, je to, da je stopnja ozaveščenosti še vedno prenizka. Odpadke vržejo v morje, saj ljudje mislijo: 'Bo že izginilo, saj tega ne bo nihče videl'".

Domačini vedo, kje se morajo kopati in loviti ribe

Kaj v resnici plava na površini morja pri Peroju, ki spada pod občino Vodnjan - Dignjano, ni jasno, saj domačini molčijo in ne želijo govoriti z mediji. Turisti poročajo, da občasno zavohajo določen smrad, ribiči, ki se prav tako ne želijo izpostavljati, pa so za hrvaško televizijo RTL pred dnevi le pokazali svoje videoposnetke rumenkasto-motnega morja. Ko smo tudi mi domačina iz Peroja vprašali, ali je zaznal kakšen smrad oziroma umazano vodo, je odgovoril: "Ne, ker se kopam drugje". Ob tem dodaja, da domačini dobro vedo, na katerih delih je čisto morje, in se zato ne kopajo ob izpustih odtočnih cevi ter da tudi "tisti pravi ribiči vedo, v katerem delu morja loviti ribe," saj da tam voda ni toliko "kontaminirana", tisti, ki želijo nekaj na hitro zaslužiti, pa lovijo kjer koli, "nenadzorovano".

Zapisano seveda ne velja le za Peroj, ampak vsa obalna mesta na Hrvaškem, ki nimajo urejene kanalizacije. "Peroj ni črna točka Jadrana, to se je zgodilo zgolj po naključju, da se je takšna slika zaznala na satelitskem posnetku, to bi se lahko zgodilo kjer koli," opozori Jurica Gašpar.

Valentina Turk: Do nekega pojava na morju je prišlo

Znanstvenica in raziskovalka med drugim tudi odzivov mikrobov na onesnaževanje Valentina Turk z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) ob pogledu na satelitski posnetek madeža, ki je le nekaj kilometrov od Nacionalnega parka Brioni, potrdi, da je na tem delu morja "res prišlo do določenega pojava", ki je lahko odpadna voda ali izpust ladij, "lahko pa je samo posledica točkovnega mesta cvetenja določenih mikroorganizmov, ki zaradi svojih pigmentov obarvajo morje in se potem to vidi iz vesolja. Brez dodatnega vzorčenja na samem mestu pa je težko vedeti, za kakšen pojav gre."

Vpliva na slovensko morje naj ne bi bilo

Na vprašanje, katere razmere so potrebne za cvetenje morja, odgovori, da do pojava "lahko pride tudi zaradi vnosa odpadnih voda v morje, saj so povečana hranila na določenem mestu, samo širjenje (madeža) pa je odvisno od oceanografskih parametrov, predvsem smeri tokov in vetra". Pa bi lahko ta precej velik madež tokovi zanesli tudi do Slovenije? "Tak oblak v tej razsežnosti ne more znatno vplivati na razmere v slovenskem morju, saj prihaja do velikih razredčitev, mikroorganizmi pa po določenem času odmrejo, tako ni bojazni, da bi to prišlo v slovensko morje."

Domnevni izliv fekalij bi moral nekdo prijaviti

Video: onesnaženje s fekalijami pri otoku Lokrum, Dubrovnik.

Ko smo za dogajanje vprašali na občino Vodnjan - Dignano, so nas, tako kot tudi novinarje Indexa, napotili na trgovsko družbo Pragrande Pula, od njih odgovorov na svoja vprašanja (še) nismo prejeli. Zato smo se obrnili na hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in energetike, ki nam je odgovorilo, da ministrstvo nadzira kakovost morja v sodelovanju s sedmimi obalnimi županijskimi zavodi za javno zdravstvo, ki preverjajo kakovost morja redno, vsakih 15 dni, od 15. maja do 30. septembra, ko je kopalna sezona.

Izsledki analize zadnjega vzorčenja, med 26. avgustom in 13. septembrom, ki so jih vzeli na 1.010 mestih, so bili v 97,43 odstotka "izvrstni". Ob tem so navedli, da je iz evidence vnesenih podatkov in prijave razvidno, da Zavod za javno zdravje županije Istre onesnaženja morja sploh ni prijavil oziroma vnesel v sistem evidence.

Zadnje meritve kakovosti morja v Peroju so sicer pokazale, da je stanje morja ocenjeno kot 'izvrstno'. Kot je vidno s satelitskega posnetka, pa je madež precej bolj severno od mesta, na katerem sicer jemljejo vzorce iz morja perojske plaže.

Zato smo se obrnili na Zavod za javno zdravje županije Istre, s katerega so nam odgovorili, da "niso seznanjeni z navedenim madežem na morju". Analize morja po pojavu madeža niso opravili, "saj v dotičnem primeru ni bila vložena zahtevana prijava". Na vprašanje, zakaj vsaj onesnaženja morja niso vpisali v državno mrežno programske aplikacije, pa so odgovorili, da vzorce v skladu z Uredbo o kakovosti morja za kopanje (Narodne Novine 73/08) jemljejo le na "točno določenih plažah", če pride do onesnaženja morja zunaj teh mest, mora to torej nekdo prijaviti, "podatki pa se dostavijo pristojni inšpekciji, to je inšpekcija za varstvo okolja".

Zanimivo podrobnost nam razkrijejo s hrvaškega Inštituta za oceanografijo in ribištvo, in sicer, da v sezoni jemljejo po 10 vzorcev na bolj obiskanih plažah, predloge pa sprejemajo tako od županij, ki financirajo analizo, kot javnosti, pri čemer na manjših lokacijah stroške vzorčenja plačajo koncesionarji plaže.

"Otroku si ne upam ponuditi katere koli ribe"

Zakaj torej domačini molčijo, vprašamo Jurico Gašparja, in ne želijo govoriti "o drekcih, ki plavajo mimo njihovih hiš," kot se je izrazil domačin. Gašpar pojasni, da se ljudje ne želijo nikomur zameriti, saj eni živijo od turizma, drugi od ribolova, tretji od nečesa drugega, vsi pa so sosedje.

Sorodna novica Školjke klapavice iz Tržaškega zaliva so neužitne

"Nihče se ne želi prepirati z nikomer, da bi mu potem ta očital izpad dohodka. Neverjetno pa je, da nihče ne razmišlja oziroma malo ljudi razmišlja o tem, da ste to, kar ste spustili v morje, spustili sebi na krožnik. Bi dali otrokom jesti z umazanimi rokami, bi mu dovolili, da se igra z drugimi otroki, ko je pred tem opravil veliko potrebo in si ni umil rok? Odpreti moramo oči in na to težavo pogledati tudi s te strani," pove sogovornik.

Ob tem prizna, da sicer vse svoje življenje živi ob morju, "a se svojemu otroku ne upam ponuditi katere koli ribe, raje jem sardele ali inčune, saj vem, da imajo krajšo življenjsko dobo in se niso okužile s fekalijami, mikroplastiko in težkimi kovinami."

Kje je torej težava?

Fekalne vode se v morje iztekajo neposredno iz cevi na določeni globini in oddaljenosti od obale, pa tudi s spiranjem zemljiških površin, s spuščanjem septičnih sistemov in kanalizacije, z nepravilnim odvajanjem kanalizacijske in meteorne vode, kar je Slovencem še kako znano, "veliko objektov vzdolž Jadrana pa nima ustreznih sistemov odvajanja odpadnih vod in se onesnažene vode izlivajo neposredno v morje," pove Valentina Turk.

Neimenovani sogovornik iz Peroja meni, da je država Hrvaška sama odgovorna za nastali položaj, "uničili bodo obalo in kompleten turizem," je bil oster, pri čemer ima v mislih predvsem legalizacijo črnih gradenj ob morju, ki večinoma nimajo ustrezno urejenih komunalnih priključkov. Jurica Gašpar zato poziva državo Hrvaško k prioritetni posodobiti kanalizacijskega sistema, tako kot je sistematično gradila avtoceste ali Avstro-Ogrska svetilnike in pristanišča, "bojim pa se, da se bomo naučili na težji način, saj to zelo vpliva na hrvaški turizem".

Ob tem navede to, da je "Hrvaška velesila po številu čarterskih plovil, saj jih imajo največ na svetu," a hkrati nihče nima nadzora nad tem, kako in kje čolni, velike tovorne ladje in potniške ladje izvajajo izpuste. "Kanalizacijski sistemi na Hrvaškem so stari, še iz časa Jugoslavije," nadaljuje Gašpar, ko so ljudje živeli v drugačnih razmerah, manj je bilo turistov.

Večja obremenitev zaradi turistov

Poleg tega da "prej ni bilo kanalizacije, temveč so bile greznice," je v gospodinjstvu živelo "manj ljudi, ni bilo pralnih in pomivalnih strojev, ni bilo kemikalij in greznice so lahko zdržale vse to, kar se je vanje iztekalo in razgradilo na naraven način. Danes so apartmaji, nekateri jih imajo tudi med 10 in 15, v katerih prebiva kar nekaj ljudi, in vse to se izteka v te iste greznice. Zato bi moral biti kanalizacijski sistem s čistilnimi napravami nacionalno soglasje. Mislim, da se to lahko reši v dogovoru z EU-jem, saj je tudi njemu v interesu, da imamo čisto morje, čisto hrano iz morja in da na koncu ne zbolimo za različnimi boleznimi."

Dubrovnik, poln denarja, a poka po šivih, zaradi slabega kanalizacijskega sistema

"Včasih sem bil optimist, danes pa sem vedno bolj skeptičen," nadaljuje Gašpar, ko razlaga, da nekateri ljudje še vedno svoje greznice praznijo v naravo, mnogi pa ne obnavljajo načetih greznic, skozi katere v kraška tla pronicajo fekalije, ki končajo v morju … "Odgovornost se le prelaga z enega na drugega. Politiki so tisti, ki odločajo, kanalizacija pa se ne vidi, zato je ta vedno na koncu prioritet." Ob tem omeni primer Dubrovnika, "mesta, ki ne ve, kam z denarjem," a "poka po šivih," ker še vedno niso zgradili kanalizacijskega sistema.

S hrvaškega ministrstva za varstvo okolja in energetike so nam sporočili, da ima na Hrvaškem 94 odstotkov prebivalcev možnost priključka na javni vodovod in 56 odstotkov na odtočne sisteme. Ob tem so dodali, da z intenzivnimi naložbenimi sredstvi, predvsem iz evropskih skladov, načrtujejo povečanje priklopa prebivalcev na javni vodovod in kanalizacijo ter na čistilne naprave v vrednosti 1,3 milijarde evrov (pri čemer 635,94 milijona evrov sofinancira EU). V sklopu programa Konkurenca in kohezija 2014–2020 imajo trenutno v gradnji 14 vodno-komunalnih infrastruktur, med njimi: Krk, Rovinj, Šibenik, Reka, Savudrija, Novigrad in Selce. Šele nato pridejo na vrsto severni del Pulja, Split, Dubrovnik, Cres, Lošinj, Solin in Ploče.

Hrvaški inštitut za oceanografijo in ribištvo nam je sicer zagotovil, da je "kakovost hrvaškega morja izvrstna" in celo med petimi državami, katerih analiza morja je ocenjena "z najboljšo kakovostjo".

Voda v Žusterni pod nadzorom

In ne slepimo se, da imamo Slovenci čisto pred domačim pragom. Avgusta je odjeknila novica, da so se na kopališču v Žusterni štirje kopalci, med njimi trije otroci, okužili z bakterijo E. coli, zaradi česar so bruhali in imeli prebavne težave. Kopališče so zaprli. Okužba je nastala zaradi vdora fekalnih vod v meteorne.

Predstojnik OE Koper NIJZ Milan Krek nam je zagotovil, da so zadnje analize vzorcev z Žusterne "super" in da "vzdržujejo zelo kakovostno kopalno vodo" ter da je stanje nekoliko slabše le, ko pride do močnega dežja in hudourniškega pretoka v kanal.

Črne priključitve odpadnih voda na meteorne v občini Koper še vedno rešujejo. Po javnem pozivu je podjetje Marjetica Koper prejelo štiri samoprijavljene črne priključke, zdaj bo nastopila inšpekcija, "ki bo s kamerami po meteornih ceveh preverjala, na katerih mestih so fekalni odtoki, kar je lahko odkriti, saj so na tistem mestu alge in umazanija," pojasni Krek, ki je sodeloval pri načrtovanju in vzpostavitvi bariere.

Krek: Žusterna se lahko ponovi, in to velikokrat

Stanje na terenu so sanirali tako, da so na dotoku meteornega kanala postavili meter in pol visoko bariero, za katero se ustavlja voda, ki bi sicer stekla v morje in šla čez plaže, "prečrpavamo jo v cisterno in odpeljemo na deponijo. S tem smo prekinili dotok onesnažene vode iz kanala in ustvarili pogoje, da ima plaža odlične rezultate," pove Krek in opozori, da se 'primer Žusterna' lahko ponovi ",in to velikokrat iz različnih razlogov ... zato je treba imeti nad fekalnim sistemom nadzor, treba ga je spremljati, pregledovati in sanirati ter preprečiti, da prihaja do odtoka fekalnega pasu v vodo".

Navsezadnje pa je slovenska Obala tudi turističen projekt države, z milijoni obiskovalci na leto, nadaljuje sogovornik: "Težko je pričakovati, da bodo ljudje prihajali na morje v Slovenijo, če bo morje smrdelo in bodo morali najprej pod tuš. To ni več visoki turizem … Turizem se ne gradi le s hoteli, ampak tudi z okoljem, v katerem živimo."

Posledice vpliva fekalij na okolje sploh še niso znane

In če smo že kopalci 'na varnem', tega ne moremo trditi za okolje, saj odpadne vode "zelo škodno vplivajo na organizme v samem morju," pove Valentina Turk. "Če preidejo (fekalije) v patogene vrste, lahko te okužijo tudi naravne organizme v morju in povzročijo njihovo smrtnost, kar ni redek pojav v zadnjem času v Sredozemskem morju," razloži znanstvenica in raziskovalka na NIB-ju, ki zadnje leto vodi raziskavo, s katero želijo ugotoviti ravno posledice odpadnih voda v morju.

"S klasičnimi mikrobiološkimi metodami, ki jih uporabljamo za določanje sanitarne kakovosti, nismo zaznali številnih patogenov, ki so lahko prisotni. Z novimi molekularnimi metodami naslednje generacije sekvenciranja (NGS) pa smo določili prisotnost patogenih vrst, ne vemo pa, kako dolgo lahko te patogene vrste preživijo in kako lahko vplivajo na organizme." Še vedno torej ni jasno, kakšen vpliv imajo fekalije na okolje in kako vplivajo na življenje v njem.

500 milijonov ton izplak v Sredozemsko morje letno

Če človek dnevno v povprečju izloči 130 gramov fecesa in liter urina, ga v Sredozemlje izplaknemo okoli 500 milijonov ton letno, postreže z dostopnimi podatki iz čistilnih naprav sogovornica, ki dodaja, da je poleg priobalnih prebivalcev v Sloveniji vsako leto vedno več turistov – po predvidevanjih naj bi se njihovo število z zdajšnjih 135 milijonov povečalo na 350 milijonov.

Kondicija slovenskega morja 'dobra'

Raziskovalec na morski biološki postaji nacionalnega inštituta za biologijo Oliver Bajt ocenjuje, da je kondicija slovenskega morja oziroma Tržaškega zaliva glede onesnaženosti s kovinami, ogljikovodikom, pesticidi in še čim "dobra, ne bom rekel, zelo dobra".

Pojavljajo se občasne presežene vrednosti tributilkositrovih spojin, ki so danes prepovedane, a so jih dodajali barvam za plovila kot sredstva proti obrasti. "Problem, ki ni problem, saj je naraven vir, pa je živo srebro, ki prihaja v Tržaški zaliv z reko Sočo, v katero se zliva Idrijca, ki spira območja, kjer je veliko živega srebra, saj smo imeli nekoč tam rudnik. Če pa pogledamo plastiko in predvsem mikroplastiko, pa nekateri rezultati drugih inštitutov kažejo, da je Jadransko morje, pa tudi naš Tržaški zaliv, z njo kar precej obremenjen."

Proti omenjenim onesnaževalcem morja pa seveda niso odporni organizmi, ki živijo v vodi, recimo ribe in školjke.