Janez Brajkovič se z veseljem spominja svoje prve tritedenske dirke, ko je na Dirki po Španiji leta 2006 za dva dni oblekel majico vodilnega - tedaj zlato. Prelominica za slovensko kolesarjenje, ki jo je letos dokončal ravno tako na Vuelti Primož Roglič. Foto: EPA
Janez Brajkovič se z veseljem spominja svoje prve tritedenske dirke, ko je na Dirki po Španiji leta 2006 za dva dni oblekel majico vodilnega - tedaj zlato. Prelominica za slovensko kolesarjenje, ki jo je letos dokončal ravno tako na Vuelti Primož Roglič. Foto: EPA

Druga oddaja v drugi sezoni podkasta SOS-odmev je bila znova posvečena kolesarstvu. Še vedno odmeva slovenski uspeh na La Vuelti 2019, zdaj smo sredi svetovnega prvenstva, kjer je šampion Primož Roglič veliki adut za medaljo na kronometru. A pogovor voditeljev podkasta SOS-odmev Slavka Jeriča in Tonija Grudna se ni vrtel samo okoli tekmovalnih vrhuncev za slovensko kolesarstvo zgodovinskega leta 2019.

Vabljeni k sodelovanju

Jani Brajkovič je namreč s svojim razkritjem o dolgoletnem boju z motnjo prehranjevanja, kar je privedlo tudi do dopinškega prestopka in 10-mesečnega suspenza, zaokrožil osebnostno preobrazbo. Iz zaprtega in negotovega vrhunskega športnika se je prelevil v moškega, ki priča o svojih demonih. Ne nazadnje, da bi lahko, razbremenjen strahov, naredil nov korak. "Po koncu kariere si želim ostati in bom ostal v kolesarstvu."

Vabljeni k poslušanju zanimivega pogovora o Vuelti in SP-ju ter iskreni izpovedi Brajkoviča.

SOS-odmev 20: Jani Brajkovič
Brajkovič se skuša vrniti na profesionalne dirke, zaradi česar je šel na Kitajsko, a tam padel in si zlomil ključnico. Hitro je bil operiran, drug dan je že poletel domov, po treh dneh na kolesu, v šestih dneh že znova na treningu.Zdaj upa, da bo našel ekipo za Dirko po Hrvaški, ki se bo začela 1. oktobra v Osijeku. Foto: MMC RTV SLO
Brajkovič se skuša vrniti na profesionalne dirke, zaradi česar je šel na Kitajsko, a tam padel in si zlomil ključnico. Hitro je bil operiran, drug dan je že poletel domov, po treh dneh na kolesu, v šestih dneh že znova na treningu.Zdaj upa, da bo našel ekipo za Dirko po Hrvaški, ki se bo začela 1. oktobra v Osijeku. Foto: MMC RTV SLO

Pred desetletjem in več prestavljal mejnike
Bil je prvi Slovenec, ki je oblekel majico vodilnega na veliki tritedenski dirki (na Vuelti 2006). Prvi, ki je kot veliki talent in svetovni prvak v kronometru do 23 let, prestopil v takratno vrhunsko kolesarsko ekipo (DIscovery Channel, kjer se je ravno upokojil Lance Armstrong). Leta 2010 je osvojil Dirko Dauphine, na kar je kot kolesarski profesionalni dosežek najbolj ponosen, na Tour de France 2012 je končal na skupno 9. mestu. Ne nazadnje z 2. mestom Po Lombardiji 2008 drži najboljšo slovensko uvrstitev na enem izmed petih kolesarskih spomenikov – enodnevnih klasikah, ki se jih postavlja ob bok Grand Tourom v sezoni.

A bili so tudi številni padci, ki so mu preprečili, da bi si nabral več kot 11 profesionalnih zmag. Bile so krize, zaostajanje za pričakovanji. Po zmagi na Dirki po Sloveniji 2012 ni bilo več zmage. Prišli so črni dogodki, ki so se kot zakleti zgodili praviloma 18. v mesecu. Oddaja aprila 2018 pozitivnega vzorca, junija pismo Mednarodne kolesarske zveze (UCI) o suspenzu. Prišel je tudi čas, da obračuna sam s seboj.

Bil bi neiskren, če bi predaval in skrival svoje težave
"Veliko težje je eno stvar držati pod nadzorom, če jo imaš samo zase. Veliko lažje je, ko jo deliš z drugimi. S tem sem dal vedeti drugim kolesarjem, da niso sami. Da niso posebneži, odpadniki, da se da stvari rešiti in pomagati,"
je razloge za javno razkritje pojasnil zdaj 35-letni kolesar, ki še noče končati kariere profesionalnega športnika, saj redno, veliko in predvsem spet z veseljem trenira, da bi le prepričal kakšno ekipo.

O duševnih težavah se ne govori v medijih, ker to ni zanimivo. Ekstrem v eno ali drugo stran je realnost.

Jani Brajkovič

"Po koncu kariere nameravam ostati v kolesarstvu. Pomagati z nasveti pri prehrani in pripravi športnikov in tudi običajnih ljudi. Bil bi zelo neiskren, če bi nekomu predaval o prehrani, hkrati pa bi skrival svoje težave, ki sem jih imel. Rajši imam poravnane račune in lahko pošteno štartamo naprej," je Belokranjec, zdaj živi na Dolenjskem, pojasnil svojo poklicanost za naprej, kar izpričuje tudi v svojih zapisih na spletu in družbenih omrežjih.

"Na koncu vidim, da sem naredil pravilno stvar"
Dolgoletni boj z bulimijo in izpostavitvijo, da gre za skorajda za sistemsko poklicno boleznijo v kolesarstvu, je znotraj kolesarskih krogov požel ogromno odzivov. "Zelo veliko lljudi mi je pisalo, ki so bili ali so še zmeraj v istem položaju. Odziv je bil zelo dober. Ob nekaterih e-poštah sem bil zelo ganjen. Prejel sem sporočila od nekaterih ljudi, od katerih tega nisem nikoli pričakoval. Na koncu vidim, da sem naredil pravilno stvar," je Brajkovič potrdil, da so se nanj obrnili kolegi, ki se bojujejo z enakimi ali podobnimi duševnimi problemi.

Bi oddali vzorec za protidopinško kontrolo? Ko so povprašali v parlamentu, ni bilo prostovoljca. Tudi ne med novinarji, ki so iz tega začeli ustvarjati zgodbo. Ali pa med študent, ki si za učenje pomagajo z namenskimi poživili? Foto: Pixabay
Bi oddali vzorec za protidopinško kontrolo? Ko so povprašali v parlamentu, ni bilo prostovoljca. Tudi ne med novinarji, ki so iz tega začeli ustvarjati zgodbo. Ali pa med študent, ki si za učenje pomagajo z namenskimi poživili? Foto: Pixabay

"Če primerjamo motnje hranjenja z drugimi odvisnostmi, gre še za veliko težji primer. Po eni strani droge ne potrebuješ, da preživiš, medtem ko hrano pa potrebuješ. Vsak dan si vsaj trikrat v stiku s hrano in vsaj trikrat na dan je možnost, da se problem vrne. Na začetku že sam pogovor veliko pomeni. Pa ne govorim samo o kolesarjih, o vsakem človeku," pojasnjuje nekdanji član Krke-Adrie Mobil, Discovery Channela, Astane, RadioShacka, znova Astane, ameriške procelinske ekipe UHC, Bahraina-Meride in nazadnje lani Adrie Mobil.

Počasi te začne od znotraj ubijati
Kako se je razvijala bolezen? "Če govorim sam o sebi – teža in kilogrami pri meni niso imeli nobene povezave s tem. Nikoli nisem imel težav s preveč kilogrami. Problem je bil v tem, koliko se človek sam sebe ceni in kako drugi gledajo nanj. Ko imaš mehanizem, da te drugi vidijo, kar sami ne morejo doseči – na primer oblika telesa – je to pač ena stvar, s katero prideš do tega, da si drugačen od njih in te drugače gledajo. A hitro prideš do tega, da nimaš ti bolezni pod nadzorom, ampak da ima bolezen tebe pod nadzorom. In potem je cel dan, celo življenje grajeno okoli tega, kar te počasi začne od znotraj ubijati," je iskren Brajkovič.

Motnja pri prehranjevanju je tudi na koncu privedla do pozitivnega dopinškega testa. Brajkovič si je pomagal s prehrambnimi nadomestki in med njimi je bil tudi izdelek, ki je vseboval prepovedani metilheksanamin. Prekoračena vrednost ni bila ekstremna in na koncu je bil kaznovan z 10-mesečno prepovedjo nastopanja, medtem ko je standardna, če ne skoraj avtomatska kazen v kolesarstvu dve leti. "Nič nimam proti UCI-ju, za ta pozitivni test sem kriv samo jaz. Res bi se lahko končal primer veliko drugače. Seveda, vedno bo dvom o kolesarstvu," Brajkovič ne beži od nenehnih sumničenj, ki spremljajo kolesarstvo, pri čemer je prevzel odgovornost za svoj primer.

Pred Rogličevim srebrom v kronometru v Bergnu 2017 je imel najboljša slovenska izida v boju z uro Jani Brajkovič s 6. mestom v Mendrisiu 2009 in 8. mestom v Vareseju 2008. Foto: EPA
Pred Rogličevim srebrom v kronometru v Bergnu 2017 je imel najboljša slovenska izida v boju z uro Jani Brajkovič s 6. mestom v Mendrisiu 2009 in 8. mestom v Vareseju 2008. Foto: EPA
Fenomen Roglič in kronometer

Kako vidi Brajkovič zmagovalca Vuelte Rogliča, ki gre danes še po odličje na kronometru svetovnega prvenstva?
"Ne smemo pozabiti, da je bil on že predtem vrhunski športnik. Očitno ima izjemne predpozicije. Sam ga vidim - čeprav ga ne poznam kaj pretirano dobro - kot kolesarja, ki ve, kaj hoče, in bo vse naredil za to. Je izredno psihično močan in zelo se pripravi na dirko, vsako etapo. Navzven kaže izredno sproščenost, a je človek, ki ima vedno načrt A, načrt B in načrt C."


"Sam sem začel kolesariti pri 17 letih in na začetku je bilo zelo težko. Fizično sem bil zaostanku pri razvoju. Nisem vedel, kako se peljati v skupini, kaj tam početi, kako priti naprej. Kolesarske osnove, ki se natrenirajo pri mlajših kategorijah. Primož je še pozneje začel kolesariti in je moral to seveda osvojiti, a je to na drugačni ravni kot pri kolesarjih, ki trenirajo od 12. leta. To se mogoče pozna na trenutke, kot je bila etapa z vetrom. A to on nadomesti z močjo in fizično pripravljenostjo."


Kronometer. Talent, ali trening ali material? Kaj je ključno za uspeh v vožnji na čas?

"Sam položaj na kolesu se da izredno natrenirati z veliko vloženega časa. Material je zelo pomemben, a med glavnimi proizvajalci so razlike minimalne. Kolesar kot sam še vedno ustvarja največji zračni upor. Pogovarjamo se o nekaj vatih. Če kolesar ni sposoben proizvesti 6,2 W/kg v eni uri na kolesu za kronometer, tudi najboljše kolo iz Nasinih laborotorijev ne pomaga. Vse komponente so pomembne, kolesar, kolo, zelo sta pomembna čelada in dres, ko vse to seštejemo, dobimo eno številko."

"Če pogledamo Pogačarjeve prejšnje izide, se ve, česa je sposoben, a nihče ni pričakoval, da bo to dosegal že v prvi sezoni pri 20 letih," pravi Brajkovič o biseru slovenskega kolesarstva. "Če je bil že v prvem nastopu na Grand Touru, je logično, da si bo naslednjič – Giru – želel zmagati." Foto: BoBo
Vuelta: Napovedal zmago Rogliča in oder za Pogačarja

Med letošnjo Dirko po Španiji je bil Brajkovič po 12. etapi gost v kolesarskem podkastu The Move, katerega lastnik je Lance Armstrong, v času Vuelte pa ga vodi njun skupni šef Johan Bruyneel. V pogovoru je predstavil slovensko kolesarstvo, izstopala pa je napoved, da bo Roglič na koncu zmagal, pri čemer bo imel na odru družbo Pogačarja. Sledila je zgodovinska 13. etapa na Los Machucos.


"Ni bila drzna napoved. Ko gledam dirko, v določenih trenutkih vidim stvari, ki jih drugi gledalci ne. Kako se kolesar vozi v skupini, kako pedelira, koliko trpi v primerjavi z drugimi. Mogoče Pogačar ni bil sprva povsem v ospredju, a ker poznam njegove trenerje in njihov način dela, sem vedel, da je prišel na Vuelto bolj svež, kar se mu je zelo obrestovalo proti koncu dirke."


"Pri Rogliču težko prepoznaš, ali trpi ali ne, ker ima takšno mimiko in držo na kolesu, da ne razkriva čustev, stanja. V Španijo je prišel še bolje pripravljen kot v Italijo. Vedel je, kaj hoče, in je to tudi dosegel."

Želim ostati v kolesarstvu. V obliki inštitucije, ki bi pomagala kolesarjem, da preživijo, zlasti ko končajo kariero. Ne pa v depresiji, drogah, ločeni in odtujeni od družine, otrok., družbe.

Jani Brajkovič

Pozitivna stvar pozitivnega primera
Enourni pogovor je Jani Brajkovič sklenil s tem, kako si prizadeva, da bi v prihodnjih dneh dobil ekipo, s katero bi lahko šel na Dirko po Hrvaški in tako dobil priložnost, da pritegno pozornost morebitnega delodajalca za prihodnjo sezono. Pri tem je Brajkovič izpostavil, skozi kakšno preobrazbo je šel zaradi pozitivnega vzorca.

"Zelo dobra stran dopinškega primera, kazni in vsega, kar sem prestal, je, da vem, kdo sem in kaj hočem. Vem, da bodo ljudje, ki me bodo spljuvali, ki bodo proti meni, ki me bodo zaničevali. A vem, da bodo tudi ljudje, ki bodo z menoj. To me ne prizadene več, medtem ko sem se pred dvema letoma – sam sem zelo introvertiran človek – bal iti v javnost, da ne bi kdo kaj rekel proti meni. Nisem se znal ceniti. Pri samem sebi je bila moja vrednost, sposobnost nič. Sam sem bil zase "nula". A to se je zdaj spremenilo. Pozitivna stvar pozitivnega primera, čeprav tega res ne privoščim nobenemu, da gre skozi to."