Warrenova, senatorka iz Massachusettsa, je v zadnjih javnomnenjskih anketah prvič prehitela dozdajšnjega favorita, nekdanjega ameriškega podpredsednika Joeja Bidna. Raziskava univerze Quinnipiac je 70-letni Warrenovi namerila 27 odstotkov, 76-letnemu Bidnu pa 25 odstotkov.

Na tretjem mestu je vermontski senator Bernie Sanders s 16 odstotki.
Jasno, do prvih preliminarnih volitev v Iowi so še točno štirje meseci, velik del volivcev je še neodločenih, anketa pa je znotraj statistične napake, a nihče ne more oporekati temu, da se Warrenova v zadnjem času naglo vzpenja, medtem ko se je Bidnu zgodilo že toliko spodrsljajev, da ga v vrhu ohranja bolj ali manj samo še nostalgija demokratov za razmeroma mirno Obamovo ero.

"Zdaj postaja vse jasneje, da je senatorka Elizabeth Warren tista demokratska kandidatka, ki ima največ možnosti, da prihodnje leto porazi Donalda Trumpa," piše USA Today, ki se s tem pridružuje kopici medijev s podobnimi trditvami.

Kot poroča CNN, je Warrenovi podpora občutno (za pet odstotnih točk) zrasla po septembrskem soočenju, a gre za nadaljevanje trenda, ki ga opažamo že nekaj časa. In ne gre zgolj za rast nacionalne podpore, ampak je Warrenova zdaj pred Bidnom tudi v ključnih zveznih državah, kjer se bodo volivci prihodnje leto prvi podali na volišča – v Iowi in New Hampshiru. In to celo pri skupinah, kjer je še pred meseci povsem dominiral Biden (volivci, starejši od 65 let).

Nobena izmed teh dveh zveznih držav nima veliko elektorskih glasov, a sta za kandidate obeh strank ključni, saj se v nasprotju z nekaterimi izrazito demokratskimi in izrazito republikanskimi zveznimi državami ti dve lahko nagneta na eno ali drugo stran.

Ključna je vztrajnost

Guardian podaja preprost razlog, zakaj je Warrenova v najboljšem položaju, da zmaga v Iowi – vztrajnost. Senatorka se je očitno učila iz napak Hillary Clinton, ki je v času svoje predvolilne kampanje leta 2016 Iowo vzela za samoumevno in se v tej zvezni državi sploh prikazala ni, nazadnje pa jo je tam Donald Trump porazil za vrtoglavih 20 odstotnih točk.

V nasprotju s Clintonovo se Warrenova ni samo "prikazala" v Iowi, ampak je bila v njej tako angažirana kot na precej večjih zborovanjih, ko je denimo septembra v New Yorku po svojem govoru kar štiri ure sprejemala prošnje za selfieje. Warrenova je v Iowo tudi pripeljala celo vojsko svojih organizatorjev in ima na terenu že dalj časa svoje osebje, medtem ko je Biden šele zdaj začel mobilizacijo.

Kdo je Elizabeth Warren?

A kako točno in s čim se je Warrenovi uspelo prebiti na čelo ameriške politike? Navsezadnje gre za razmeroma "svežo" senatorko, ki je na tem mestu šele šest let, a se je že leta 2016 omenjala kot tista, ki bi bila morda boljša izbira demokratov za kandidatko kot Hillary Clinton.

V treh letih je Warrenova, ki je vedno slovela kot političarka brez dlake na jeziku, ki ne kima z mainstreamom, počasi gradila vidnejši javni profil – z obveznim prvim večjim spodrsljajem vred.

V tega se je zapletla, ker je vedno navajala, da ima indijanske korenine in je na svoji prijavnici za opravljanje pravosodnega izpita v Teksasu pod raso celo navedla "ameriška staroselka", zaradi česar ji kritiki očitajo, da je izkoristila manjšine za lastni akademski napredek.

Pozneje je Warrenova opravila DNK-analizo, ki je sicer potrdila, da nekaj staroselske krvi ima, a v skrajno majhni količini. Tisti, ki se senatorki najbolj roga zaradi tega, je predsednik Donald Trump, ki ji je zaradi tega nadel vzdevek Pokahontas. Warrenova se je sicer letos opravičila, ker se je identificirala kot staroselka.

Vzporednice s Sandersom

Politično Warrenovo pogosto primerjajo z njenim tekmecem, demokratičnim socialistom Berniejem Sandersom, saj sta si v nekaterih bolj levih idejah še najbolj podobna (davek na najpremožnejše, odpis študentskih dolgov, boj s korporacijami, univerzalno zdravstveno zavarovanje ...), a v primerjavi s Sandersom, ki je bil skrajno konsistenten celotno svojo politično kariero, je bila Warrenova do leta 1996 registrirana kot republikanka.

"Nisem nekdo, ki misli, da se republikanci vedno motijo in imajo demokrati vedno prav," je dejala pred časom. In ob tem je treba povedati, da je ne glede na vse kritike, ki jih je namenila Trumpu, med drugim glasovala za njegov sporni vojaški proračun.

Warrenova se je rodila leta 1949 v Oklahoma Cityju v družini srednjega razreda in na Univerzi v Houstonu diplomirala iz logopedije, preden je študij nadaljevala na pravni fakulteti v Newarku. Preden je bila leta 2012 izvoljena v senat, je delala kot profesorica prava na Harvardu, in to izredno vplivna. In čeprav je objavljala na številnih podočjih, se je še posebej usposobila za bankrote in komercialno pravo.

Med predvolilno kampanjo se je Warrenova od tekmecev odlepila tudi po tem, da je dejansko ponudila konkretne rešitve in program, ne zgolj praznih floskul.

V nasprotju s številnimi se tudi strogo drži tega, da svojih demokratskih izzivalcev ne napada, ampak energijo vlaga zgolj v boj proti Trumpu in sistemu, ki je sploh privedel do njegove izvolitve. Eden redkih trenutkov, ko je posredno okrcala kakega kandidata, je bilo, ko je kongresnik John Delaney (ta je medtem že izstopil iz boja) kritiziral ideje Warrenove kot utopične in univerzalno zdravstveno zavarovanje označil za "še več zastonj stvari".

"Ne razumem, zakaj si ljudje nakopljejo vse te te težave, kandidiranje za predsednika ZDA, samo zato, da potem tu govorijo, česa vsega ne moremo storiti in za kaj se ne bi smeli boriti. Ne razumem," je dejala ob gromkem aplavzu.

Podobno kot Sanders Warrenova zavrača zbiranje sredstev s premožnimi donatorji in korporacijami, ampak si kampanjo financira predvsem z malimi prispevki posameznikov.

Preveč progresivna?

Za nekatere je energična 70-letnica "preveč progresivna" (kar je običajno poskus zminimalizirati kandidatovo izvoljivost), a bi jo bilo napačno prav popolnoma približati Sandersu.

Warrenova sama je bila marca v oddaji Face the Nation na CBS-u zelo odločna pri zavračanju (republikanskih) očitkov, da je socialistka. "Sem kapitalistka. Zagovarjam prosti trg, a verjamem v trge, ki delujejo na načelu enakih konkurenčnih pogojev," je dejala.

Če parafraziram nedavni članek v Washington Postu, ki primerja oba kandidata – Warrenova je večja realistka (beri: pragmatična), Sanders je večji revolucionar in bolj brezkompromisen. A Washington Post nikdar ni bil ravno Sandersov podpornik.

"Progresivnost Warrenove je v tem, da ji omogoča, da hodi po tanki liniji med "insajderjem" in "avtsajderjem". Demokratka je že vso svojo kariero v volilni politiki in zdi se, da se bolj osredotoča na to, da ima dejansko načrt za to in ono, kot da bi sprožila polno revolucijo," so zapisali.

Ob tem Warrenovi priznavajo, da kaže iskren odpor do Wall Streeta, farmacevtskih podjetij in "drugih običajnih tarč levičarskega populizma". "Ta slogovna mešanica se kaže v anketah: koalicijo Warrenove sestavlja kombinacija tistih, ki so leta 2016 podpirali Sandersa, in tistih, ki so preferirali Hillary Clinton," pišejo.

Sanders Warrenove (še) ni napadel, a eno je gotovo – (minimalna) prednost Bidna oz. prednost, ki jo je imel do zdaj, je bolj ali manj iluzorna, saj je skupna podpora, ki jo uživata Sanders in Warrenova, zagotovo najbolj levo usmerjena kandidata med demokrati, občutno večja. To dejansko pomeni, da je večina Američanov dejansko pripravljena za korak v najprogresivnejšo smer ameriške politike do zdaj.

Obstaja pa tudi zelo jasna težnja, da bi ZDA končno izvolile prvo žensko za predsednico – kot kaže, bi bila to lahko prav Warrenova.

"Kar sem se naučila, je, da so resnične spremembe zelo, zelo težko dosegljive. A naučila sem se tudi, da spremembe so mogoče – če se zanje boriš," pravi.