Kurdske sile v dogovoru z režimom v Damasku vidijo nujen korak za preživetje in ustavitev turške akcije. Sirska vojska je po poročanju medijev že prišla ob celotno sirsko-turško mejo, kjer bo pomagala Sirskim demokratičnim silam (SDF).

Sirska vojska že v Manbidžu
Vstopila naj bi že tudi v Manbidž, strateško pomembno mesto na severu Sirije. Lokalni predstavnik v mestu, ki je pod nadzorom vojaškega sveta, ta pa je povezan s kurdsko administracijo, je prav tako potrdil, da je vojska vstopila v mesto in se razporedila po frontnih linijah. Mesto, ki leži približno 30 kilometrov južno od meje s Turčijo, je bilo v preteklosti trdnjava skrajne skupine Islamska država. Kurdski borci so mesto zavzeli iz rok borcev IS leta 2016.

Poveljnik SDF-ja: Izbrali smo življenja svojih ljudi
Poveljnik SDF-ja Mazlum Abdi je poudaril, da če morajo izbirati med kompromisi in genocidom nad njihovim narodom, bodo gotovo izbrali življenje svojih ljudi. Dodal je, da bo treba sprejeti "nekaj bolečih kompromisov" z vlado predsednika Bašarja Al Asada in njegovimi ruskimi zavezniki. "Ne verjamemo njihovim obljubam. Če sem odkrit, težko je vedeti, kdo je vreden zaupanja. A če moramo izbirati med kompromisi in genocidom, bomo zagotovo izbrali življenja naših ljudi," je zapisal v reviji Foreign Policy.

Sirska vojska: Pregnali bomo turško vojsko in plačance
"Pomagali bomo SDF-ju v boju proti agresiji in osvobodili območja, na katera so vstopili turška vojska in plačanci. Poleg tega želimo osvoboditi preostala sirska mesta, ki jih je okupirala turška vojska, kot je na primer Afrin," pa je sporočila sirska vojska.

ZDA bodo umaknile vse svoje kopenske enote

Novica o dogovoru med Kurdi in Sirci je prišla v javnost, potem ko so ZDA v nedeljo sporočile, da bodo s severa Sirije umaknile skoraj vse svoje kopenske enote na območju.

Ameriški obrambni minister Mark Esper je dejal, da so se odločili za umik tisoč vojakov, potem ko so ugotovili, da turške sile na severu Sirije prodirajo globlje, kot so pričakovali. Nato je predsednik ZDA Donald Trump tvitnil, da je "bilo za spremembo od ZDA zelo pametno, da se niso vpletle v boje", in ponovil, da je bila ameriška vpetost v bližnjevzhodni konflikt napaka.

Spopadi zahtevali več kot sto življenj

Kurdske sile, ki so bile glavna zaveznica ZDA v boju proti Islamski državi v Siriji, so ZDA že z delnim umikom pred tednom dni pustile na cedilu. S tem so omogočile začetek turške ofenzive na severovzhodu Sirije. Ta je od pretekle srede zahtevala več kot sto življenj, od tega 60 civilistov. Več kot 130.000 ljudi je bilo po podatkih Združenih narodov prisiljenih zapustiti domove, njihovo število pa bi se lahko potrojilo.

Turčija, ki je operacijo zoper kurdske sile, ki jih označuje za teroriste, sprožila brez dovoljenja Varnostnega sveta ZN-a ali vlade v Damasku, je v nedeljo sporočila, da je osvojila že 109 kvadratnih kilometrov sirskega ozemlja, na katerih je 21 vasi.

Iz zapora pobegnilo 800 sorodnikov pripadnikov IS-ja
Kurdi so ob tem sporočili, da je iz zapora Ajn Isa na severu Sirije med boji pobegnilo skoraj 800 sorodnikov tujih pripadnikov Islamske države (IS).

Trump: Kurdi morda namerno izpuščajo zapornike IS-ja

Ameriški predsednik Trump je namignil, da Kurdi v Siriji morda izpuščajo zaprte pripadnike skrajne skupine Islamska država, da bi se v dogajanje vpletle ZDA. "Evropa je imela priložnost, da bi vzela svoje zapornike IS-ja, vendar niso hoteli stroška. 'Naj plačajo ZDA,' so rekli," je na Twitterju zapisal Trump, ki je pretekli teden ukazal umik ameriških vojakov s severa Sirije. "Kurdi nekatere morda izpuščajo, da bi se vpletli mi. Preprosto jih znova ujamejo Turčija ali evropske države, iz katerih prihajajo številni, a morajo hitro ukrepati," je dodal.

Erdogan: Cilj je sprovocirati Ameriko ali Zahod
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pred tem poročanje o tem, da je turška ofenziva proti kurdskim silam omogočila pobeg džihadistov, označil za dezinformacije. "To so dejansko dezinformacije, katerih cilj je sprovocirati Ameriko ali Zahod," je dodal.

Evropa obrača hrbet Turčiji
Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel sta že v nedeljo pozvala h končanju turške ofenzive proti Kurdom na severu Sirije, pri tem pa opozorila na njene humanitarne posledice in nevarnost krepitve skrajne Islamske države. Merklova je povedala, da se je z Erdoganom pogovarjala eno uro. Poudarila je, da "ne moremo več sprejeti tega položaja proti Kurdom" in da je treba najti drugo rešitev.

Francija in Nemčija sta v nedeljo zaradi ofenzive tudi začasno ustavili prodajo orožja Turčiji, tako kot so to pred njima že storile Finska, Norveška in Nizozemska. Premier Italije, ki je ena glavnih dobaviteljic orožja Turčiji, Giuseppe Conte, je v nedeljo dejal, da si bo prizadeval za embargo na prodajo orožja Turčiji na ravni Evropske unije. Prizadevanja v tej smeri je pred dnevi napovedala tudi Švedska.

Zunanji ministri obsodili turško ofenzivo, niso pa se dogovorili za skupno prepoved izvoza orožja

V ponedeljek pa so zunanji ministri EU-ja na srečanju v Luksemburgu obsodili turško ofenzivo na kurdske sile na severovzhodu Sirije, niso pa se dogovorili za skupno prepoved izvoza orožja v Turčijo na ravni EU-ja, k čemur so pozivale nekatere članice. Razprava se bo po pričakovanjih nadaljevala na zasedanju voditeljev članic EU-ja konec tedna v Bruslju. "EU obsoja turško vojaško operacijo, ki resno spodkopava stabilnost in varnost v celotni regiji ter vodi v še več trpljenja civilistov, nadaljnje selitve in resno ovira dostop do humanitarne pomoči," piše v izjavi, ki so jo sprejeli ministri na zasedanju v Luksemburgu.

Cerar: Treba je ohraniti dialog s Turčijo
Slovenski zunanji minister Miro Cerar pa je poudaril, da je treba ohraniti dialog s Turčijo, saj gre za regionalno silo, s katero Unija tesno sodeluje na številnih področjih. Treba je ohranjati konstruktivne odnose, saj je Turčija naša evropska soseda in gospodarska partnerica, s katero sodelujemo pri vprašanju migracij in še marsikje drugje, zato je ta dialog tako pomemben, je poudaril.

Ministri obsodili namere Turčije o vrtanju nafte in plina v ciprskem morju

Ministri so v Luksemburgu razpravljali tudi o ukrepanju proti Turčiji zaradi vrtanja nafte in plina v ciprskem morju. Dogovorili so se, da bo visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini pripravila pravni okvir za uvedbo morebitnih sankcij. Te bi lahko bile usmerjene na posamezne fizične in pravne osebe, ki sodelujejo pri teh dejanjih, je pojasnil Cerar. "Nezakonita praksa Turčije, ki preprečuje Cipru, da bi izkoriščal naravna bogastva v svojem gospodarskem območju, krši mednarodno pravo, posega v suverenost Cipra in krepi nestabilnost, zato smo utrdili soglasno solidarnost Cipru. Vrtanje v morju ne sme biti izvajano proti pravilom mednarodnega prava in suverenosti Cipra," je poudaril Cerar.

Turčija: EU ščiti "elemente terorizma"
Turčija se je že odzvala na stališče EU-ja in jo obtožila, a s kritiko vojaške ofenzive proti kurdskim silam na severovzhodu Sirije ščiti "elemente terorizma". "Nesprejemljivo je, da EU kaže pristop, ki ščiti elemente terorizma. V celoti zavračamo in obsojamo odločitve in pozive, ki so bili sprejeti," je v izjavi za javnost zapisalo turško zunanje ministrstvo.