Ustavno sodišče je razveljavilo drugi, tretji in četrti stavek drugega odstavka ter tretji odstavek 10. b člena zakona o tujcih, je razvidno iz danes objavljene odločbe. Gre za tisti del zakona, ki je določal, da lahko policija na meji zavrača vse prošnje za azil brez individualne obravnave. Odločitev so ustavni sodniki sprejeli z osmimi glasovi ZA in enim PROTI. Odločitev ustavnega sodišča je zdaj tudi uradno objavljena in je takšna, kot jo je prejšnji teden prva objavil tednik Mladina.

Ustavni sodniki se sicer strinjajo, da so v izrednih razmerah možne izredne omejitve človekovih pravic, a bi te morale biti sorazmerne. Poleg tega bi moral državni zbor pred tem razglasiti prave izredne razmere. Pa še te ne bi opravičevale popolne prepovedi sprejemanja prošenj za azil, je za Radio Slovenija poročala Lucija Dimnik Rikić.

Odločitev ustavnih sodnikov je že komentirala nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je pred več kot dvema letoma vložila pobudo za oceno ustavnosti: "Lahko rečem, da smo se pravilno odločili, tu ni bilo dileme že od začetka. Seveda pa je bil to trd oreh za ustavno sodišče, odločali so dolgo."

Svetina: "K nam prihajajo ljudje"

Zdajšnji varuh človekovih pravic Peter Svetina je odločbo že prejel. Kot je v prvem odzivu poudaril, je ob vsakršnem omejevanju pravic treba vselej upoštevati mednarodne konvencije: "Zavedati se moramo, da k nam prihajajo ljudje, osnovne pravice do azila jim ne moremo vzeti kar tako – ad hoc po lastni presoji".

Z odločitvijo ustavnih sodnikov so zadovoljni tudi v nevladnih organizacijah. Katarina Bervar Sternad – Pravnoinformacijski center nevladnih organizacij: "Ves čas pred sprejetjem teh dodatkov k 10. členu smo opozarjali, da ta vsebina ni skladna ne s slovensko zakonodajo ne z mednarodnimi konvencijami, po katerih je Slovenija obvezana zagotavljati pravico do zaprositve za azil".

Na odziv notranjega ministrstva, kjer so sicer še pod vodstvom prejšnje ministrice Vesne Gerkeš Žnidar zakon pripravili, še čakamo. Kot rečeno so sodniki sprejeli odločitev s prepričljivo večino. Proti je glasoval sodnik Klemen Jaklič, ki v odklonilnem ločenem mnenju med drugim potrdi, da je bilo o zadevi že enkrat odločeno, da je takrat sam glasoval ZA, potem pa odločitev spremenil, v vmesnem času pa, tako navaja, bil deležen številnih pritiskov kolegov, je še poročala Dimnik Rikićeva.

MNZ bo spoštoval odločitev ustavnega sodišča

Na ministrstvu za notranje zadeve, ki je bilo predlagatelj sporne novele zakona o tujcih, so odločitev ustavnega sodišča, ki je razveljavilo del zakona o tujcih, pospremili z besedami, da bodo odločbo spoštovali, najprej pa da jo morajo še proučiti. Brez komentarja za zdaj ostaja tudi nekdanja ministrica Vesna Györkös Žnidar.

Skopi odzivi politike

Na odločitev ustavnega sodišča je iz vrhov slovenske politike za zdaj le malo odzivov. Po mnenju Levice je to, da ustavno sodišče odpravi "gnusno" potezo vlade Mira Cerarja, edino ustrezno. Po njihovih navedbah je bilo od samega začetka jasno, da je zakon v nasprotju z mednarodnim pravom in ustavo.

A razveljavitev novele zakona oz. dela spornega člena je po ocenah Levice premalo. Kot so pojasnili, so vse glasnejša namreč opozorila s terena, da se nezakonita vračanja in onemogočanje vlaganja prošenj za azil v praksi dogajajo tudi brez protiustavnega zakona. "Ob tem je vse bolj jasno, da glede vprašanj migracij in represije tudi naslednika Mira Cerarja vleče izrazito v desno," ugotavljajo v Levici.

Prvak SNS-a Zmago Jelinčič pa je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča poudaril, da bi "ustavno sodišče v prvi vrsti moralo ščititi slovensko državo in državljane". "Šele potem ko bi bilo to urejeno, naj bi se ukvarjalo tudi s pravicami tistih, ki so vdrli v našo državo, sprejemajo naše bonitete, ki pa jih ne znajo ceniti," je dejal in ocenil, da bi ta del člena v zakonu moral ostati.

Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je navedel le, da ne more komentirati, ker ni bral odločbe ustavnega sodišča.

Predsednik SDS-a Janez Janša pa je na Twitterju zapisal, da je "leva večina" v ustavnem sodišču "razveljavila krizno varovalko v zakonu o tujcih ravno v času, ko nam zaradi Turkov spet grozi migrantsko begunski val. Izdajstvu in protislovenski politiki levičarjev ni konca".

v SAB pravijo, da so večkrat opozorili, da je zakon o tujcih neustaven in odstop Slovenije od Evropske konvencije o človekovih pravicah, zato jih odločitev ustavnega sodišča ne preseneča.

Druge stranke odločitve ustavnega sodišča za zdaj ne komentirajo.

Sporno novelo DZ sprejel januarja 2017

Za del javnosti sporno novelo zakona o tujcih je državni zbor (DZ) sprejel januarja 2017, veljati pa je začela 4. februarja. Nove določbe so predvidele možnost sprožitve posebnega ukrepa, ki bi ob zaostrenih migracijskih razmerah omejil vstop tujcev v državo. Da so razmere zaostrene, bi sicer ugotovil DZ z absolutno večino in tako aktiviral člen 10. b.

Sprejemanje novele zakona o tujcih je bilo napeto in burno, v koaliciji in tudi znotraj SMC-ja, ki je tedaj vodil vlado, si niso bili enotni. Novelo, ki predvideva aktivacijo posebnega ukrepa, ki bi zaostril pogoje za vstop tujcev v državo, je DZ sprejel konec januarja 2017 s 47 glasovi za in 18 proti. Potrjeno je bilo dopolnilo NSi-ja, po katerem bo za to dovolj 46 poslanskih glasov, zaradi tega je proti glasovalo več koalicijskih poslancev, tudi predsednik DZ-ja in tedanji poslanec SMC-ja Milan Brglez.

Brglez, sicer zdajšnji evropski poslanec iz vrst SD-ja, je danes v pisnem odzivu pozdravil odločitev sodišča. Po njegovem mnenju je presodilo pravilno, saj je treba v Sloveniji spoštovati ustavo, mednarodne pogodbe in zakone. Upa, da bo vlada čim prej spremenila zakon o tujcih, "da bo v skladu z ustavo ter njenimi standardi varovanja človekovih pravic".

"Po več kot dveh letih od sprejema tega zakona, ki sem mu oporekal ustavnost in zakonitost in ki je tudi zaznamoval mojo politično pot, bo moje spanje mirnejše, ker vem, da ko odpove politika, ostane še ustavno sodišče," je še navedel Brglez.

Podobno kot Brglez so proti noveli glasovali številni poslanci koalicije, med drugim del poslancev SMC-ja in DeSUS-a ter poslanci SD-ja. V NSi-ju in SDS-u so novelo podprli, v ZL-u so bili proti.

Skrajni ukrep

Posebni ukrep iz omenjenega člena predvideva, da policija tujcu, ki ne bo izpolnjeval pogojev za vstop v Slovenijo, ne bo dovolila vstopa v državo, tujca, ki je nezakonito vstopil v državo in se na območju izvajanja ukrepov zadržuje nezakonito, pa bo privedla do državne meje in ga napotila v državo, iz katere je nezakonito vstopil.

Tedanja ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je ob predstavitvi novele v DZ-ju zagotavljala, da je pisana kot skrajni ukrep, če Slovenija zaradi preobremenjenosti ne bi mogla več izvajati zakona o mednarodni zaščiti. Primer bi bila ponovitev množičnih migracij ali če bi Slovenija postala žariščna točka, t. i. hotspot. Skrb za varnost so kot argument navajali tudi drugi podporniki zakona.

Zahteva za oceno ustavnosti

Pred obravnavo predloga novele v državnem zboru je več kot 20 nevladnih organizacij, ki delujejo na področju zaščite beguncev in varstva človekovih pravic, pozvalo k zavrnitvi zakona. Takratna varuhinja človekovih pravic Nussdorferjeva pa je nato aprila vložila zahtevo za oceno ustavnosti 10. b člena. Med drugim je ob predstavitvi zahteve presodila, da omenjeni člen predstavlja "oblastno ravnanje", v katerem varuh vidi števila neskladja s slovensko ustavo, med drugim tudi glede prepovedi diskriminacije, enakega varstva pravic, načela nevračanja ter načela jasnosti in določnosti predpisov.