Turčija naj bi za 120 ur ustavila vojaške operacije, da dovoli umik kurdskih sil iz tako imenovanega varnega območja, nato naj bi se ofenziva končala, je pojasnil Pence.

"Varno območje bodo v prvi vrsti vzpostavile turške oborožene sile," so v skupni izjavi zapisali visoki predstavniki ZDA in Turčije po sestanku v Ankari. Turčija namerava v varno območje izpustiti 3,6 milijona sirskih beguncev v državi.

Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je pri tem poudaril, da niso dali nobenih zagotovil glede mesta Kobane, in pojasnil, da turška vojska ustavlja operacijo zgolj začasno, dokler kurdska milica YPG ne zapusti območja.

Ameriški predsednik Donald Trump je dogovor označil za "izjemen izid" in dodal, da je "premirje rešilo življenja Kurdov". Napovedal je razveljavitev gospodarskih sankcij in carin proti Turčiji.

Asad obljubil, da se bodo zoperstavili turški vojski z vsemi sredstvi

Sirski voditelj Bašar Al Asad je predtem v prvem odzivu po prihodu sirske vojske na severovzhod Sirije obljubil, da se bodo turški ofenzivi zoperstavili "z vsemi zakonitimi sredstvi".

Turško ofenzivo je Al Asad v pogovoru s svetovalcem iraškega premierja za nacionalno varnost Falehom Al Fajadom obsodil kot agresijo. Poudaril je še, da je Sirija odgovorila na "očitno invazijo" Turčije v več krajih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sirska vlada v Damasku je v soboto s kurdskimi oblastmi na severovzhodu Sirije dosegla dogovor, v skladu s katerim se je sirska vojska namestila v več delih severa države, tudi v ključnih mestih, kot sta Manbidž in Kobane. S tem je na območje prišlo največ sirskih vojakov, odkar so leta 2012 začeli obsežni umik iz regije.

Nadaljevanje spopadov za Ras al Ajn

O silovitih spopadih znova poročajo iz mesta Ras al Ajn blizu turške meje. Turška stran je osvojila že polovico mesta in potrdila, da so mesto obkolili z vseh strani in zaprli pot okrepitvam kurdskih sil v mestu. Po njihovih navedbah naj bi se kurdski borci zatekli v bolnišnico in mestni stadion.

Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice in kurdskih oblasti je bila v turškem obstreljevanju poškodovana tudi mestna bolnišnica, kjer ostaja ujeto osebje, poroča AFP.

Kurdske oblasti v regiji so pozvale mednarodno skupnost k vzpostavitvi zavarovanega humanitarnega koridorja, po katerem bi lahko iz mesta evakuirali civiliste in ranjene. Kot so poudarili, so v mestu ujeti številni civilisti, konvoji z medicinsko pomočjo pa so tarča sistematičnega bombardiranja.

IS v Raki "osvobodil ugrabljene ženske"

Islamska država (IS) je medtem sporočila, da je na severu Sirije iz rok kurdskih sil blizu Rake "osvobodila določeno število ugrabljenih muslimank". Drugih podatkov o ženskah ali njihovem številu niso sporočili, pa tudi tega ne, ali so povezane z džihadisti.

Na severu Sirije kurdske oblasti nadzirajo več zaporov in taborišč, kjer je zaprtih več tisoč pripadnikov IS-ja, pa tudi njihove žene in otroci. Francija je danes sporočila, da se v Bagdadu pogovarjajo o možnosti, da bi tujim džihadistom IS-ja sodili v Iraku.

Kurdi: Turčija uporablja prepovedano orožje

Kurdske oblasti na severovzhodu Sirije so medtem obtožile Turčijo, da v ofenzivi uporabljajo prepovedano orožje, kot sta napalm in strelivo z belim fosforjem, ter pozvale k mednarodni preiskavi.

Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da teh navedb trenutno ni mogoče neodvisno preveriti. Kurdske oblasti trdijo, da so se Turki k uporabi tovrstnega orožja zatekli, ker so naleteli na nepričakovano odločen upor kurdskih borcev v obmejnem kraju Ras al Ajn.

"Bojimo se, da se v kraju Sere Kanije (Ras al Ajn) uporablja prepovedano orožje. Rane, ki jih zdravimo v bolnišnici, še zdaleč niso običajne poškodbe," je za kurdsko tiskovno agencijo Rudaw dejal vodja zdravniškega odbora Rožava Manal Mohamed. Na družbenih omrežjih so bili ob tem objavljeni posnetki otrok z opeklinami.

Turški obrambni minister Hulusi Akar je zavrnil obtožbe, saj "Turčija v svojem inventarju nima kemičnega orožja, kar vedo vsi", poroča turška tiskovna agencija Anadolu.

Sirski observatorij za človekove pravice s sedežem v Londonu, ki informacije zbira s pomočjo mreže virov na terenu, za zdaj ne more potrditi uporabe prepovedanega orožja, je pa sporočil, da so v zadnjih dveh dneh zaznali porast žrtev z opeklinami, v glavnem na območju Ras al Ajna.

Po njihovih navedbah turška vojska zadnje tri dni silovito bombardira Ras al Ajn, turške sile in njihovi sirski zavezniki pa so zavzeli približno polovico mesta.

Napalm, ki ga je ameriška vojska uporabljala med vojno v Vietnamu, je lahko vnetljiva zmes iz natrijevega palmitata, želiranega bencina in drugih sestavin. Beli fosfor se uporablja za ustvarjanje dimnih zaves ali za označevanje bojišča, lahko pa se uporablja tudi kot zažigalno orožje, kar je po mednarodnem pravu prepovedano.

VS ZN brez soglasja za obsodbo turške ofenzive

Varnostni svet Združenih narodov je v soglasni izjavi vseh 15 članic izrazil globoko zaskrbljenost zaradi tveganja razpršitve ujetih teroristov Islamske države (IS) na severovzhodu Sirije.

Izjava, ki je bila sprejeta na predlog Francije in drugih evropskih članic VS-ja, prav tako izraža veliko zaskrbljenost zaradi poslabšanja humanitarnega položaja na severovzhodu Sirije. Vendar pa VS ni pozval Ankare, naj ofenzivo ustavi. Soglasja za obsodbo turške ofenzive ni bilo mogoče doseči, prav tako ni bilo soglasja za zahtevo Turčiji za ustavitev ognja.

Kurdi so na severovzhodu Sirije s pomočjo ZDA porazili IS in zajeli več tisoč teroristov. Zaradi turške ofenzive imajo zdaj teroristi priložnost za pobeg, opozarja. Rusija in Kitajska sta že pretekli teden preprečili dva poskusa potrditve besedila s pozivom za konec ofenzive. Poziv so enkrat predlagale evropske države, drugič ZDA.

Pence se je srečal z Erdoganom, ki je Trumpovo pismo vrgel v koš

V četrtek sta v Turčijo odpotovala ameriški podpredsednik Mike Pence in državni sekretar Mike Pompeo, ki sta se srečala s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, ki je že zatrdil, da ofenzive turška stran ne namerava končati, prav tako se ne namerava kakor koli pogajati s Kurdi, ki jih označuje za teroriste.

Ameriški predsednik Donald Trump je Erdoganu 9. oktobra, ko so ZDA umaknile vojake z območja turške ofenzive, poslal pismo, v katerem ga je pozval, naj ne bo "brutalnež in norec".

"Potrudiva se pri dobrem dogovoru. Ne želiš biti odgovoren za pokol več tisoč ljudi in jaz ne želim biti odgovoren za uničenje turškega gospodarstva – kar bom storil," je zapisal Trump v pismu, katerega obstoj je potrdila Bela hiša.

Turški predsedniški viri so medtem za BBC Turkish dejali, da je Erdogan zavrnil Trumpovo pismo in ga "vrgel v koš za smeti".

Turški voditelj je zavrnil mednarodne pritiske k premirju in ostaja trdno zavezan, da bo Ankara operacijo nadaljevala, dokler ne bo izpolnila cilja. Kot je dejal, se bo ofenziva nemudoma končala, ko bodo kurdski borci spustili orožje in se umaknili s t. i. varnega območja, ki ga je določila Turčija. Erdogan je dodal, da ne more nobena tuja sila ustaviti njihove ofenzive, piše Al Džazira.

Domove zapustilo več kot 300.000 ljudi

Operacija turške vojske je do zdaj z domov pregnala več kot 300.000 ljudi, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. Po navedbah observatorija, ki informacije zbira s pomočjo obsežne mreže virov na terenu, je število razseljenih tako naraslo zaradi vala beguncev z območij okoli Tal Abjada in Kobaneja v zadnjih dneh. Večina razseljenih se poskuša umakniti na varnejša območja, pri čemer nekateri prenočujejo na tleh v sadovnjakih, drugi pa so se zatekli v šole, ki so jih spremenili v zavetišča, je sporočil direktor observatorija Rami Abdel Rahman.

Erdogan se na sankcije ne ozira

Turška ofenziva se je začela pred enim tednom, kmalu za tem, ko so ZDA s severa Sirije umaknile svoje vojake. V ponedeljek so sirski Kurdi sporočili, da so s sirsko vlado dosegli dogovor o napotitvi vladne vojske na severno mejo, da bi tako skupaj skušali ustaviti turško ofenzivo. Kurdske sile v dogovoru z režimom v Damasku vidijo nujen korak za preživetje in ustavitev turške akcije.

Ankara želi ob meji s Sirijo uničiti grožnje sirske kurdske milice oziroma jih pregnati z območja ob meji in vzpostaviti približno 30 kilometrov široko "varnostno območje". Medtem so ZDA pozvale Turčijo k premirju, proti njej pa so uvedle sankcije, na katere pa se Erdogan ne ozira.