V Louvru so zbrali več kot 160 eksponatov – slik, kipov, pisem, skic in risb –, s katerimi bodo počastili petstoletnico rojstva italijanskega mojstra Leonarda da Vincija, ki je najbrž najbolje utelesil figuro renesančnega moža in izpopolnil umetnost svojega časa.
Odrešenik: da ali ne?
Še vedno ni uradno potrjeno, ali bo del postavitve tudi Odrešenik sveta (Salvator mundi), slika, ki jo številni strokovnjaki pripisujejo Leonardu da Vinciju in je bila leta 2017 na dražbi prodana za 450 milijonov dolarjev (najverjetneje v katero izmed zalivskih držav). Vodstvo Louvra je načrtovalo, da bo slika vključena v razstavo in tudi zaprosilo za izposojo, ni pa še znano, ali so jo zagotovili in ali bo prispela v Pariz. To dodaja dodaten draž intrige približujočemu se odprtju.
Na prvih agencijskih fotografijah s predstavitve razstave za novinarje sicer že lahko vidimo enega Odrešenika sveta, a ne abudabijskega – gre za različico, ki je bila last pariške zbirke De Ganay in jo izvedenci pripisujejo Leonardovi delavnici.
Francija kot drugi dom
Leonardo da Vinci, ki je rodno Italijo zapustil po smrti svojega mecena Giuliana de Medicija, se je v zadnjih letih svojega življenja nastanil v Franciji kot gost kralja Franca I ter z uradnim naslovom "prvi kraljevi slikar, inženir in arhitekt". Leta 1519 je umrl na gradu Lucé v dolini reke Loare, ki je postal njegov drugi dom.
V razstavo, ki bo za javnost odprta od 24. oktobra naprej, bo vključenih tudi deset del, ki jih stroka zdaj pripisuje Leonardu da Vinciju, na primer Sv. Ana, Sv. Janez Krstnik, Marija v skalni votlini in Neznana ženska oz. La Belle Ferronnière.
Redka priložnost videti Vitruvijca
Šele prejšnji teden je beneški sodnik odobril izposojo zbirke Leonardovih risb, med katerimi je tudi sloviti Vitruvijec. Ker so tako krhke, bodo v Parizu na ogled samo dva meseca.
Risbo moške figure, na kateri je Leonardo upodobil proporce človeškega telesa po Vitruviju, tega pa ujel v različnih držah v popolno obliko kroga in kvadrat, sicer Italijani hranijo v nadzorovanih podnebnih razmerah in zaščiteno pred sončno svetlobo. Zato jo ima javnost priložnost videti le redko. V zameno za radodarno gesto je Francija privolila, da bo Italiji posodila nekatera Rafaelova dela.
Ena izmed tragedij zgodovine umetnosti je, da se je do danes ohranilo le malo da Vincijevih del – stroka se ne more zediniti niti o tem, koliko jih je: nekateri trdijo, da jih je 17, drugi štetje končajo pri 14.
Del razstave bosta tudi približno dva ducata risb, ki jih je posodila britanska kraljica Elizabeta II. Nekatera dela na razstavi so stvaritve da Vincijevih sodobnikov in tekmecev, zato da pomagajo kontekstualizirati mojstrov opus.
Kaj razkrije infrardeča luč?
Zanimiv pristop Louvra je tudi razstavljanje podob, ki so nastale s fotografiranjem slik z infrardečo lučjo – s to tehnologijo umetnostni zgodovinarji ugotavljajo plasti starejših nanosov barv, ki se skrivajo pod končno, golemu očesu vidno različico slike. Na ta način pridobivajo dragocene informacije o slikarjevem umetniškem procesu in genezi vsakega posameznega platna. “Leonardo da Vinci slika zelo počasi. Vsako njegovo delo je sad dolgotrajnih izboljšav oblike in vsebine," je pojasnil vodja restavratorskega oddelka za slikarstvo v Louvru Vincent Delieuvin.
Italijani se počutijo odrinjene
V mesecih pred odprtjem razstave so naraščala celo diplomatska trenja okrog pariške razstave: nekdanji italijanski premier Matteo Salvini se je posebej potrudil izpostaviti, da je bil "da Vinci italijan, ne pa Francoz".
Mona Liza v Louvru visi že od časov francoske revolucije; vsak dan si jo ogleda okoli 30 tisoč ljudi. Sliko le redko premikajo in tudi ne bo del priložnostne razstave, da ne bi pred njo ustvarili ozkega grla. V Louvru sicer napovedujejo, da si bo razstavo do 24. februarja, ko se zapre, ogledalo vsaj pol milijona ljudi – a pozor: ogled bo mogoč le z vnaprejšnjo rezervacijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje