Nasilje v državi se nadaljuje, čeprav je vlada uvedla policijsko uro in ostro odgovorila proti izgrednikom in plenilcem trgovin. Poleg glavnega mesta Santiago de Chile policijska ura velja tudi v mestih Valparaiso, Coquimbo in Biobio, v mestih Antofagasta, Valdivia, Chillan, Talca, Temuco in Punta Arenas pa so uvedli izredne razmere, kar oblastem dovoljuje, da omejijo pravico ljudi do gibanja in zborovanja, piše BBC.

Protesti se iz Santiaga širijo tudi na druga čilska mesta, povečuje pa se tudi število mrtvih. Po zadnjih podatkih so protesti zahtevali 11 smrtnih žrtev.

Na ulicah mest je več kot 10.500 policistov in vojakov. Vlada je sporočila, da so doslej v državi našteli 103 resne incidente. Prijeli so 1.462 ljudi, od tega 614 v Santiagu de Chile, 848 pa v drugih mestih.

V Santiagu so divjali spopadi med protestniki na eni ter policijo in vojsko na drugi strani. Varnostne sile so proti protestnikom uporabile tudi vodne topove in solzivec. Čilsko glavno mesto je paralizirano. Javni prevoz je ustavljen, mnoge trgovine so uničene. Odpovedanih je bilo tudi več poletov, na mednarodnem letališču pa je obtičalo več tisoč ljudi.

Predsednik Sebastian Piñera je v petek zvečer razglasil izredne razmere. V sedemmilijonski prestolnici so uvedli policijsko uro, na ulice pa je oblast napotilo tudi vojsko, prvič po padcu vojaške diktature Augusta Pinocheta in od vrnitve demokracije v državo leta 1990.

V nedeljo je konservativni milijarder Piñera v televizijskem nagovoru dejal: "Borimo se proti močnemu sovražniku, ki je pripravljen uporabiti silo brez zadržkov. Zavedamo se, da imajo ljudje, ki stojijo za izgredi, takšno znanje, ki pritiče nečednim organizacijam. Pozivam sodržavljane, da se združimo v tem boju proti nasilju in prestopništvu."

Piñera je državo že vodil med letoma 2010 in 2014, drugi mandat pa je začel marca lani.

Povod: povišanje cen vozovnic javnega prometa

Protesti so pred tednom dni izbruhnili zaradi povišanja cen vozovnic javnega prevoza. Ta ukrep je oblast že preklicala. A v petek so se protesti sprevrgli v izgrede in spopade s policijo, pa tudi plenjenje in požiganje trgovin, lokalov, avtobusov, avtomobilov in druge zasebne lastnine. Protestniki so jezni zaradi visokih življenjskih stroškov in neenakosti v družbi.

Čile sicer velja za eno najpremožnejših in najrazvitejših držav v regiji, državljani pa so nezadovoljni zaradi gospodarske politike vlade, ki je tako rekoč privatizirala vse zdravstvo in izobraževanje, zniževanje pokojnin in naraščajoči stroški osnovnih storitev pa še poglabljajo družbeno neenakost.

Na dogajanje v Čilu se je v Ženevi medtem odzvala visoka komisarka ZN-a za človekove pravice Michelle Bachelet, nekdanja predsednica Čila. Izpostavila je, da je globoko pretresena zaradi nasilja, ki pretresa državo. Pozvala je tudi k takojšnjemu dialogu za umiritev razmer. Protestnike je pozvala, naj to počnejo na miren način in se zavzela ta preiskavo nasilja, vključno s tistim, ki naj bi ga zakrivile čilske varnostne sile.