Predsednik ustavnega sodišča Knez je po navedbah Kovačiča "v poslovnih povezavah z Mirom Cerarjem. Obenem pa je v tem času, ko je ustavni sodnik, fušal in pisal ustavno dopolnilo za čisto pitno vodo".

Pri zahtevi za odstop Mežnarjeve se Kovačič sklicuje na 16. člen zakona o ustavnem sodišču, ki določa, da funkcija ustavnega sodnika ni združljiva z delom v državnih organih, organih lokalnih skupnosti in nosilcih javnih pooblastil. Mežnarjeva pa je po navedbah Kovačiča tudi po tistem, ko je bila imenovana za ustavno sodnico, še naprej sodelovala v organih Odvetniške zbornice Slovenije, ki je organ z javnimi pooblastili. "To je protizakonito. Niti en dan ne bi smela biti ustavna sodnica," je dejal.

Sorodna novica Tožilstvo prejelo kazensko ovadbo proti ustavnemu sodniku Accettu

Zaradi že znanih očitkov o neizločitvi pri odločanju o referendumu o drugem tiru, čeprav naj bi delal za stranko SMC, pa bi po prepričanju Kovačiča moral odstopiti Accetto. Ta je zatrdil, da je kolegom ustavnim sodnikom pojasnil svoje poznanstvo s Cerarjem in preteklo sodelovanje z njim, ko stranka še ni bila ustanovljena. A očitki, da je kolegom lagal, za zdaj ostajajo.

Kovačič ustavnim sodnikom očita, da odločajo politično in koruptivno. "To je bila neposredna navezava na ustavno odločitev o referendumu," je še dodal Kovačič. V odškodninski tožbi namerava Kovačič zahtevati "dvakrat po tri milijone evrov, ki so jih vzeli iz rok davkoplačevalcev pri butalski odločitvi, da referendum in volitve ne morejo potekati na isti dan. To je bilo zelo nerazumno dejanje, od ustavnih sodnikov bi pričakoval nekaj čisto drugega".

Kdaj bo tožbe vložil, Kovačič sicer še ne ve, saj nima časa in ne pozna postopkov. Ima pa namen in bo to tudi storil, je še povedal danes. "Delikti so znani. Upam, da to ne bo šlo tako enostavno skozi," je še dejal Kovačič.

Krivic o odgovornosti Accetta

Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic je v pismu, ki ga je v nedeljo objavil časnik Večer, poudaril, da "če je takrat kolege res zavedel z neresničnimi zatrjevanji (in dokazi, da ni bilo tako, doslej niso bili predstavljeni – pač pa nasprotni), potem je to samo po sebi tako huda kršitev, da za seboj nujno potegne zahtevo po odstopu".

"Še če se politik zlaže v parlamentu, je odstop neizbežen, pa če je bil v vsem drugem svojem delovanju še tako dober – če se to zgodi sodniku pri odločanju na ustavnem sodišču, še toliko bolj. Spet ne glede na vse njegove morebitne siceršnje kvalitete," je sporočil Krivic.

Krivic je sprva pozval ustavne sodnike, naj spore rešijo medsebojno, a se je naposled odločil svoj poziv dopolniti. "Ta dopolnitev mojega stališča do te zadeve je bila še dodatno nujna tudi zato, ker smo v teh dneh skoraj v vseh medijih, naklonjenih sedanjemu ustavnemu sodišču oziroma ohranitvi njegovega ugleda in delovne sposobnosti, lahko zasledili neresnično (podtikajoče) komentiranje, da je sodnik Jaklič kolegu očital pristranskost pri sojenju. Ne, očital mu je laganje kolegom."

Izrazil je pričakovanje, da Accetto predstavi prepričljive dokaze, da očitanega ni zagrešil. Tega doslej ni storil, je še napisal nekdanji ustavni sodnik.

Accetto je sicer že pred dnevi zatrdil, da je kolegom predal vse relevantne informacije.

Drugi ustavni sodnik, Marko Šorli, pa je sporočil, da ni bilo tako.

Sporna elektronska pošta Klemna Jakliča

Pozornost medijev pritegnilo tudi sodelovanje ustavnega sodnika Klemna Jakliča v zadevah, povezanih s stranko SDS, katere podpornik je. Če je Jaklič sprva predlagal svojo izločitev iz odločanja o financiranju zasebnega šolstva, ko sta njegova otroka še obiskovala eno od zasebnih šol, in so ustavni sodniki predlogu sledili, pa mu niso ugodili, ko se je po prešolanju otrok želel vrniti v odločanje o zadevi.

Časnik Dnevnik pa je objavil Jakličevo dopisovanje s predsednikom SDS-a Janezom Janšo iz leta 2015, ko je bil Jaklič govorec na shodu Odbora 2014. Jaklič, ki tedaj še ni bil ustavni sodnik, v omenjenem dopisovanju Janši pošilja svoj govor in mu predlaga njegovo objavo "v naklonjenih medijih". Govor je bil kasneje tudi objavljen "v nekaterih spletnih medijih blizu SDS-a". Časnik piše, da "komunikacija kot taka ni problematična - težave pa lahko nastopijo, če bi Jaklič kot sodnik razsojal o zadevah, ki jih je ustavnemu sodišču poslala stranka SDS". Med drugim je na ustavnem sodišču njihova zahteva za oceno ustavnosti proračuna za letošnje leto.

Tudi odločanje ustavnega sodišča o zahtevi za prepoved ustanovitve parlamentarne preiskovalne komisije v zadevi Kangler je bilo deležno polemik. Predsednik sodišča Rajko Knez je svojo izločitev iz odločanja o zadevi predlagal, ker osebno pozna kar dva preiskovanca v omenjenem primeru, sodnika Aleksandra Karakaša, ki je bil njegov asistent, ter sodnika Janeza Žirovnika, ki je bil Knezov sodelavec na Pravni fakulteti v Mariboru. Kljub temu ustavni sodniki njegovemu predlogu niso sledili in je Knez sodeloval v tem primeru.

A presojanj o izločitvi posameznega ustavnega sodnika je na ustavnem sodišču pravzaprav veliko. Za Slovensko tiskovno agencijo so pojasnili, da tako rekoč na vsaki seji odločajo tudi o izločitvah oziroma o predlogih za izločitev.

Generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad je pojasnil, da so največkrat izločeni tisti sodniki, ki so v preteklosti sodelovali v postopkih na rednih sodiščih oziroma imajo bližnjega sorodnika, ki je sodnik na rednih sodiščih.

"Tako je na primer sodnik Marijan Pavčnik izločen v vseh zadevah, kjer je na vrhovnem sodišču odločal njegov sin. Sodnik Rok Čeferin bo izločen vedno, ko stranko zastopa odvetniška družba Čeferin, sodnik Marko Šorli pa vedno, ko gre za zadevo, v kateri je sodeloval kot sodnik na vrhovnem sodišču. Poleg tega so še posamezni primeri, o katerih ustavno sodišče odloča sproti," je pojasnil.