Proces so zagnali ob prisotnosti inšpektorjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Vbrizgavanje plina v centrifuge je četrti korak v okviru odstopanj od iranskega jedrskega sporazuma iz leta 2015.

Prekinitev bogatenja urana v tem reaktorju južno od prestolnice je bila ena od omejitev, v katero je Iran privolil v zameno za odpravo mednarodnih sankcij. Toda ker so ZDA maja lani odstopile od sporazuma in znova uvedle ostre sankcije proti Iranu, je Teheran maja letos začel postopoma opuščati določene zaveze iz dogovora. V obratu Fordo imajo sicer več kot tisoč centrifug, ki so od začetka veljave dogovora delale v prazno.

Prizadevanja evropskih držav neuspešna

Iran je večkrat opozoril preostale podpisnice sporazuma – Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo, Rusijo in Kitajsko –, da je sporazum mogoče rešiti samo, če mu bodo pomagale zaobiti ameriške sankcije. Evropske države so si prizadevale za to in v ta namen vzpostavile mehanizem, ki evropskim podjetjem omogoča poslovanje z Iranom mimo ameriških ukrepov. Njihova prizadevanja sicer za zdaj niso obrodila sadov.

Evropska unija je v ponedeljek opozorila, da je njena nadaljnja podpora sporazumu odvisna od tega, ali Iran izpolnjuje svoje zaveze. "Pozivamo Iran, naj prekliče vse aktivnosti, ki niso skladne z zavezami iz jedrskega sporazuma, in naj se vzdrži nadaljnjih ukrepov, ki bi spodkopali ohranitev in polno izvajanje dogovora," je zaskrbljenost Bruslja nad napovedjo Rohanija sporočila tiskovna predstavnica visoke zunanjepolitične predstavnice EU-ja Maja Kocijančič.

Moskva: Razgradnja sporazuma ne obeta nič dobrega

Tudi Francija je pozvala Iran, naj prekliče svojo odločitev: "Napoved iz Irana je v nasprotju z dunajskim sporazumom. Pozivamo Iran, naj prekliče odločitve, ki so v nasprotju z dogovorom." Odzvala se je tudi Rusija. "Razgradnja jedrskega sporazuma seveda ne obeta nič dobrega. Podpiramo ohranitev dogovora," je izjavil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Ob tem je dodal, da Rusija razume zaskrbljenost Irancev zaradi "nepojmljivih in nezakonitih sankcij" proti njihovi državi.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je obsodil dejanje Irana, saj "s tem le še veča svojo agresijo".