Ameriška veleposlanica pri ZN-u Kelly Craft je zapisala, da so ZDA "pripravljene na resna pogajanja z Iranom brez predhodnih zahtev ter s ciljem preprečiti nadaljnje grožnje mednarodnega miru in varnosti ali eskalacij iranskega režima".
Ob tem je dodala, da je bil uboj generala Solejmanija v petek, 3. januarja, izveden v samoobrambi in izpeljan v skladu z 51. členom listine ZN-a. Craftova je še zapisala, da so tako Solejmanijeva smrt kot zračni napadi ameriških sil 29. decembra lani na proiranske šiitske milice v Iraku in Siriji "odziv na več zaporednih oboroženih napadov, ki so jih v zadnjem času na ameriške sile in interese na Bližnjem vzhodu izvedle Islamska republika Iran in milice, ki jih podpira Iran". Hkrati je bil namen Iran odvrniti od morebitnih novih napadov, kar je jasno povedal tudi ameriški predsednik Donald Trump.
Iranski veleposlanik pri ZN-u Majid Takht Ravanchi je zapisal, da si "Iran ne želi stopnjevanja napetosti ali vojne", potem ko je v sredo z balističnimi raketami napadel vojaško oporišče ZDA v Iraku, kjer so tudi slovenski vojaški inštruktorji, ki oporišča še vedno niso zapustili. "Operacija je bila natančna in je merila na vojaške objekte, pri čemer ni bil ubit noben civilist in niso bili uničeni civilni objekti," je zapisal Ravanchi. Ob tem je resno opozoril, da se bo zaradi kakršnega koli vojaškega "avanturizma" proti Iranu ta odzval silovito v skladu z mednarodnimi zakoni, "branil bo svoje ljudi, suverenost, enotnost in ozemeljsko celovitost proti kateremu koli napadalcu". Dodal je še, da Iran spoštuje suverenost Iraka.
Donald Trump, ki je retoriko po napadu nekoliko omilil, je napovedal nove sankcije proti Iranu, čeprav ni znano, kakšne bodo, saj so že obstoječe maksimalne. Ob tem je pozval Nato, naj se dejavneje vplete v dogajanje na Bližnjem vzhodu. Svetovne sile je pozval k odstopu od leta 2015 sprejetega jedrskega sporazuma, od katerega so ZDA že odstopile.
V odzivu na nedavne dogodke je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v imenu Evropske unije pozvala k ustavitvi uporabe orožja, vse vpletene pa, naj obnovijo pogovore. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je medtem po telefonu govoril z iranskim predsednikom Hasanom Rohanijem. Bruselj se zavzema za deeskalacijo razmer v regiji, Rohani pa je izrazil pripravljenost Irana na sodelovanje z EU-jem.
Trump z razlogi za napad ni prepričal domače javnosti
Ameriški kongresniki so besni na predsednika Trumpa, saj jih ta predhodno ni obvestil o raketnem napadu na iranskega generala Solejmanija, še bolj pa zato, ker za izvedbo atentata ni predložil zadostnih dokazov.
Skoraj teden dni po petkovi likvidaciji poveljnika elitne iranske revolucionarne garde Al Kuds generala Kasema Solejmanija na iraškem letališču je Bela hiša v sredo kongresnikom pojasnjevala razloge za napad. Čeprav je bilo poročilo zaupno, naj bi odločitev pojasnjevali z že slišanimi podatki obveščevalnih služb, da je Solejmani “načrtoval takojšnje napade” na ameriške cilje na Bližnjem vzhodu.
Po predstavitvi poročila ne državnemu sekretarju Miku Pompeu, ne obrambnemu ministru Marku Esperju, ne načelniku štaba združenih poveljstev oboroženih sil Marku Milleyju, ne direktorici obveščevalne agencije Cie Gine Haspel ni uspelo zagotoviti podrobnejših informacij o sprejeti odločitvi.
Nekateri Trumpovi zavezniki se tako bojijo, da si je predsednik skopal jamo. "Pet dni po napadu še vedno nismo slišali nič o tej 'neposredni nevarnosti'. To pomeni, da imajo težavo," je dejal nekdanji višji član administracije za Reuters.
Tako republikanci kot demokrati zahtevajo več informacij
Republikanski senator Mike Lee je bil po brifingu, ki ga je ocenil kot "najslabšega do zdaj", vidno razburjen. "Upam, da bomo dobili več informacij o pravni, dejanski in moralni odločitvi napada." S pojasnili, da je bil uboj tujega državnika v tretji državi zakonit, niso zadovoljni niti demokrati, ki niso dobili nobenega dokaza v podporo trditvi, da je Solejmani resnično pomenil neposredno in takojšnjo grožnjo Američanom.
"Minister za obrambo in minister za zunanje zadeve sedita drug poleg drugega in vsak poda tri točke iranske politike, ki pa se sploh ne ujemajo med seboj. Ta vlada nima strategije, povezane z Iranom. Nisem slišal nobenega utemeljenega razloga za usmrtitev Solejmanija," je dejal kongresnik iz Massachusettsa Seth Moulton, ki je bil pred izvolitvijo v kongres vojak v Iraku.
Demokrati bodo še danes glasovali o omejitvi Trumpovih pooblastil
Predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi, ki je proti Trumpu sprožila tudi postopek ustavne obtožbe (impeachment), je napovedala, da bodo še danes glasovali o resoluciji. "Člani kongresa imajo resne skrbi glede vladne odločitve za sovražnost do Irana in pomanjkanja strategije za naprej," je dejala. Resolucija bo Trumpu prepovedala uporabo sile proti Iranu brez dovoljenja kongresa.
To je simboličen ukrep, saj bo resolucija v predstavniškem domu z demokratsko večino potrjena, vendar najverjetneje brez zadostne večine proti predsednikovemu vetu. V senatu pa ni zanesljivo, da bi bila takšna resolucija potrjena, saj imajo v njem večino Trumpovi republikanci.
Vojni z Iranom pa ne nasprotujejo le demokrati, za danes je po ZDA napovedanih najmanj 60 različnih protestov proti vojni ZDA na Bližnjem vzhodu.
Neimenovani republikanec blizu Bele hiše je dejal, da naj bi bil Trump pod pritiski, da mora odgovoriti na provokacije Irana na Bližnjem vzhodu. Upiral naj bi se uporabi sile in želel ostati pri ekonomskih sankcijah; znano je Trumpovo preziranje odločitve za invazijo na Irak leta 2003 pod predsednikom Georgeem W. Bushem. Pojavljajo se tudi namigi, da naj bi bil napad osebni projekt zunanjega ministra Mika Pompea.
Iran pred napadom o tem obvestil ZDA
Iran je v sredo izvedel raketne napade na vojaške baze Erbil in Ajn al Asad v Iraku, ki ju uporabljajo ZDA in koalicijske sile proti Islamski državi. V napadih ni bilo ne smrtnih žrtev ali ranjenih ne velike gmotne škode, zato analitiki sklepajo, da je šlo za zmeren odgovor Irana na usmrtitev Kasema Solejmanija.
Načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA general Mark Milley je zavrnil analize, da Iran ni hotel ubiti Američanov. "Glede na to, kar sem videl in kar vem, so Iranci nameravali povzročiti gmotno škodo, uničiti vozila, opremo in letala ter ubiti osebje. To je moja osebna ocena," je dejal.
Iraški premier je v sredo zjutraj povedal, da so ga Iranci vnaprej obvestili o nameravanih napadih, mediji pa poročajo, da so Iračani obvestili ameriške in koalicijske sile.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje