Epidemiologinja in specialistka javnega zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Tatjana Frelih je dejala, da so države, ki imajo neposredne letalske povezave z Vuhanom oziroma Kitajsko, lahko bolj zaskrbljene "kot pa mi". ZDA so tako na treh letališčih že začele pregledovanje potnikov, ki prihajajo iz Kitajske oziroma Vuhana, od koder naj bi se začel širiti nov virus.
Atipično pljučnico na Kitajskem povzroča nov koronavirus, glede katerega je še zelo veliko neznank, zato je zelo težko napovedati, kdaj bi se lahko morebiti ta virus pojavil v Evropi, je še ocenila Frelihova in pojasnila, da je virus nepredvidljiv. Podobno, kot se je zgodilo z respiratornim virusom sars, ko je prišlo do preskoka živalskega koronavirusa na človeka.
Virus je ob tem mutiral in dobil zlovešče lastnosti. Treba se je pripraviti, če bi se to zgodilo tudi pri tem novem koronavirusu, je še dejala Frelihova, ki meni, da o kakem hitrem širjenju tega virusa za zdaj še ni mogoče govoriti.
Vendar ni znano, ali je to realno stanje ali so to samo tisti primeri, ki so bili do zdaj odkriti. Virus se je namreč začel pojavljati v sredini decembra na Kitajskem, do zdaj pa imamo štiri primere zunaj Kitajske in tri primere zunaj Vuhana, v drugih kitajskih mestih.
V Sloveniji na ravni države posebnih ukrepov zaradi tega virusa na Kitajskem ni, so pa vedno na mestu preventivni ukrepi, kot veljajo za vse druge kapljične okužbe; pogosto umivanje rok, da se ne zadržujemo tam, kjer je veliko ljudi, ter da v primeru bolezni kašljamo v rokav ali robček.
Za tiste Slovence, ki potujejo v Vuhan ali na Kitajsko, NIJZ priporoča, naj ne obiskujejo tržnic, kjer prodajajo žive živali in živalske produkte, kot je kakršna koli divjačina. Priporočajo tudi, da si redno umivajo roke in jih morda tudi razkužujejo z alkoholnimi robčki ter se izogibajo ljudi, ki delujejo, da imajo kakšno kapljično ali prehladno obolenje. Če bi zboleli s simptomi
respiratornega obolenja, pa je ob vrnitvi domov priporočljiv posvet z osebnim zdravnikom.
Sledenje navodilom WHO-ja
WHO je sicer pripravil cel niz navodil in priporočil, ki jih namerava Slovenija prilagoditi za naše razmere. Slovenija sledi tem navodilom in navodilom Evropskega centra za nalezljive bolezni v Stockholmu, ki sodelujejo z WHO-jem.
Na vprašanje, koliko je sicer v Sloveniji na leto primerov atipične pljučnice, je Frelihova odgovorila, da točnih številk ni, saj atipične pljučnice niso na seznamu obvezno prijavljivih nalezljivih bolezni. Je pa bilo lani v Sloveniji izredno veliko atipičnih pljučnic, ki jih je povzročila mikroplazma pnevnomije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje