Kitajske tržnice, kamor natrpajo divje, eksotične, pogosto na črno ulovljene živali, so prava gojišča bolezni in inkubator za vrsto virusov, ki lahko z živali prehajajo na ljudi.

Z novim tipom virusa s simptomi gripe se je do zdaj okužilo že več kot 500 ljudi, epicenter izbruha pa naj bi bila ena od tržnic, na kateri prodajajo morsko hrano in divjačino nezakonitega izvora.

Doslej je virus zahteval 17 življenj, nekaj 100 ljudi je okuženih. Primere bolezni so poleg Kitajske zaznali še v ZDA, na Tajvanu, Tajskem, Japonskem, v Južni Koreji in nazadnje tudi v Macau.

"Izvor novega koronavirusa so divje živali, ki se nezakonito prodajajo na tržnici morske hrane v Vuhanu," je sporočil Gao Fu, direktor kitajskega centra za nadzor bolezni.

Prvi izsledki preiskave nakazujejo, da se je virus v svoji zgodnji fazi prenesel na ljudi s kač. A oblasti kot potencialni vir navajajo tudi svizce in podgane.

Nevarnost v mešanju vrst

Okoljevarstveniki in zdravstvena stroka že dolgo obsojajo kitajsko trgovino z divjimi živalmi ‒ tako zaradi rušenja biotske raznolikosti kot tudi zaradi potenciala širjenja bolezni na tovrstnih tržnicah.

"Tisti del o dobrobiti živali je očiten, precej bolj prikrita nevarnost pa je to kopičenje in mešanje različnih vrst na zelo majhnem območju, pri čemer se mešajo tudi njihovi izločki," razlaga Christian Walzer, direktor organizacije Wildlife Conservation Society.

Kitajske tržnice krivijo tudi za vrsto preteklih izbruhov nalezljivih bolezni na Kitajskem in jugovzhodni Aziji, vključno s smrtonosnim virusom sars, ki je leta 2003 po vsem svetu pokončal skoraj 800 ljudi.

"Druga stvar, ki jo morate upoštevati, je, da so te živali v kletkah pod hudim stresom, tako da jim imunski sistem hitro odpove," opozarja Walzer. "Slabših razmer za izbruh epidemije si ne bi mogli zamisliti."

Od kač do ježevcev

Fotografije, posnete na vuhanski tržnici, preden so jo konec decembra zaprli, kažejo kletke, napolnjene s kačami, ježevci in lisicami. Na tržnici je bilo na prodaj okoli 50 vrst divjih živali, vključno z ogroženimi luskavci. Še posebej priljubljene so bile kače, race in divji zajci.

Od začetka izbruha virusa so oblasti v Vuhanu in tudi drugod po Kitajski zaprle tržnice, živalske vrtove in parke, začasno ustavile trgovino z živo perutnino in transport divjih živali, čeprav prebivalci na nekaterih območjih menijo, da so ukrepi bolj simbolični kot kaj drugega.

Neuspešni poskusi omejitve trgovine

Ob izbruhu sarsa so znanstveniki tega pripisali prenosu z ene živalske vrste na drugo. Kot glavnega krivca so sicer najprej izpostavili cibetovke, ki na Kitajskem veljajo za delikateso. Oblasti so pobile na tisoče teh živali, preden so pozornost preusmerili na netopirje.

Po sarsu je Kitajska skušala okrepiti regulacijo trgovine z živalmi, hkrati pa zajeziti divji lov ogroženih eksotičnih vrst.

A vsa tovrstna prizadevanja za zaščito živali se običajno izjalovijo, saj je tradicija na Kitajskem zelo močna in del te tradicije je tudi kitajska medicina, za potrebe katere uporabljajo ogromno eksotičnih živali, tudi takih na robu izumrtja.

Okoljevarstveniki lobirajo za sprejem zakonodaje, ki bi omejile uporabo divjih živali v kitajski medicini, namesto tega pa bi razvili sintetične alternative.

A mnogi živalski izdelki so še vedno zelo lahko dostopni. Kače, pavi, divjačina ter celo krokodili in kamele so na prodaj kar pri spletnem trgovcu Taobao, ki sodi pod okrilje Alibabe.