Črna gora je 8. januarja sprejela Zakon o svobodi veroizpovedi in pravnem položaju verskih skupnosti. Objekti in zemljišča, ki jih uporabljajo verske skupnosti, po tem zakonu preidejo v državno last, razen če verske skupnosti predložijo dokaze o lastništvu zgradb izpred leta 1918, ko se je Črna gora pridružila Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Srbska pravoslavna cerkev zakonu ostro nasprotuje in že dva meseca po vsej državi organizira proteste in verske obrede na prostem. Duhovščina in verniki namreč trdijo, da gre za napad na svobodo veroizpovedi.

Konec tedna so po navedbah organizatorjev potekali najštevilčnejši shodi doslej. Pripadniki Srbske pravoslavne cerkve iz različnih delov Črne gore so se s križci in cerkvenimi zastavami podali na romanja do samostanov. Samo pri samostanu Đurđevi stupovi pri Nikšiću se je zbralo med 30 in 40 tisoč ljudi, tudi duhovnik v prestolnici Podgorica Predrag Šćepanović je shod označil za največjega doslej, poroča portal Blic.

Blic še poroča, da do nedeljskih shodov prihaja, potem ko je policija na predhodnih protestih aretirala več udeležencev in okrepila svojo prisotnost v krajih na severu države, kjer živi več etničnih Srbov.

Črnogorska policija ne bo več nadzorovala protestov

Črnogorska policija je po množičnih shodih konec tedna danes sporočila, da ne more več zagotavljati varnosti vernikov med protestnimi verskimi obredi. Ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da vso odgovornost za morebitne incidente in kršitve javnega reda in miru prevzemajo organizatorji shodov, poroča B92.

Sporni zakon, ki je sprožil tudi besedni spopad predsednikov Mila Đukanovića in Aleksandra Vučića in močno poslabšal odnose med državama, je dobil tudi prvi sodni epilog. Evropsko sodišče za človekove pravice je zavrnilo zahtevo odvetniške pisarne Radić iz Beograda, da Črni gori prepovejo izvajanje zakona o svobodi veroizpovedi do odločitve ustavnega sodišča o ustavnosti zakona ali do sklenitve temeljne pogodbe s Srbsko pravoslavno cerkvijo, poroča Al Džazira Balkans.

Nekateri kritiki sprejem zakona sicer vidijo kot poskus krepitve nepriznane Črnogorske pravoslavne cerkve. Na območju Črne gore obstajata dve pravoslavni cerkvi. Srbska pravoslavna Cerkev (SPC) s skupno 12 milijoni vernikov je večja in po kanonskem pravu priznana in avtokefalna (neodvisna od patriarha v Carigradu). Črnogorska pravoslavna cerkev (CPC) je od leta 1993 registrirana kot nevladna organizacija, saj je ne priznava niti ena kanonska cerkev in ni avtokefalna, vendar ima podporo Kijevske patriarhije.

Vzporedni protivladni protesti

Sočasno s protesti Srbske pravoslavne cerkve pa v Črni gori potekajo tudi protesti proti predsedniku Đukanoviću. V soboto se je v Podgorici zbralo nekaj sto ljudi, ki so zahtevali odstop predsednika, ki je na oblasti že 30 let. Novi protesti pred parlamentom so napovedani za danes.