Pust, ki je v ožjem pomenu pustni torek, je etimološko skrajšana oblika starejše besede mesopust, ta pa dobesedni prevod italijanske besede carnevale v pomenu pust. Praznovanje pusta ima svoje korenine v predkrščanskem obdobju, ko so praznovali kult prednikov ter praznovali slovo od zime in pozdravili prihajanje pomladi. Na slovenskem podeželju so se po navedbah etnologov skozi stoletja izoblikovali različni šemski liki, med njimi laufarji v Cerknem, škoromati v Brkinih, mačkare v Dobrepoljski dolini na Dolenjskem in pustovi v Drežnici pri Kobaridu. Ohranili so se tudi pustni živalski liki, denimo kamela in košuta, najbolj prepoznavni pa so kurenti oz. koranti s Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric.

Pustno dogajanje v Sloveniji je po besedah etnologinje in kulturne antropologinje Adele Pukl iz Slovenskega etnografskega muzeja mogoče razdeliti na pustne karnevale v mestih in tradicionalna pustovanja na podeželju, ko se tradicionalni pustni liki podajo od hiše do hiše in voščijo srečo, s seboj pa odnesejo vse slabo, kar se je zgodilo v zadnjem letu dni.

Jubilejno kurentovanje

Ptuj bo tudi letos središče slovenskega pustnega dogajanja, jubilejno 60. kurentovanje se je tam s predajo oblasti karnevalskemu princu začelo že v soboto, v 11 festivalskih dneh pa v najstarejšem slovenskem mestu znova pričakujejo več kot 100.000 obiskovalcev. Vrhunec dogajanja bo tudi tokrat v nedeljo, ko prireditelji na največji slovenski mednarodni povorki pričakujejo več deset tisoč ljudi.

Ptujski obhod kurentov je od leta 2017 uvrščen tudi na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Na seznamu Unesca so tudi karnevali v naši neposredni bližini – avstrijski karneval v Imstu, ki je potekal že 9. februarja, hrvaški karneval na območju Kastava med Opatijo in Reko, od leta 2009 pa je na Unescovem seznamu tudi karneval v madžarskem Mohacsu, blizu meje s Hrvaško in Srbijo.

Najbolj pestro na vzhodu države

V Sloveniji je med najbolj pustno obarvanimi območji severovzhodni del države. Osrednji dogodek v Mariboru bo pustovanje na pustni torek v organizaciji Zveze prijateljev mladine Slovenije. Letos na Trgu Leona Štuklja z Boštjanom Klunom in glasbeno skupino The Plut family, manjkali ne bodo niti kurenti. Prireditve bodo v skladu z bogato tradicijo na tem koncu države potekale tudi v drugih krajih, zlasti v Spodnjem Podravju. Že 29. pustno povorko z okoli tisoč fašanki, vsakovrstnimi lorfami, ksihti in frisi v soboto pripravljajo v Lenartu, Ormoški fašenk pa bo potekal dva dneva, saj bo v soboto tam otroško pustno rajanje v gradu, na pustni torek pa še tradicionalna povorka po mestnih ulicah.

V Pomurju je ena bolj znanih prireditev Fašenk v Lotmerki, ki bo tokrat že 28. do zdaj potekal v nedeljo. Začel se bo z otroškim pustnim rajanjem, ob 14. uri pa bo sledila povorka na Glavnem trgu, kjer se bodo predstavile skupinske maske z liki, ki jih tradicionalno predstavljajo lokalna društva.

V Ljubljani v soboto pripravljajo tradicionalni Zmajev karneval, ki vključuje različne skupine tradicionalnih, etnološko obarvanih pustnih mask, otroške skupine ter druge organizirane skupine. Maske se bodo po ulicah starega mestnega jedra odpravile ob 11. uri. Na Igu bo isti dan od 14. ure potekal že 22. tradicionalni Podkrimski pustni karneval, na katerem zadnja leta sodeluje okoli 600 domačih in gostujočih mask. Pustovanje kot vsako leto v nedeljo pripravljajo na Viru pri Domžalah, kjer je sicer pustni Striček oblast prevzel že 8. februarja, sobota pa bo namenjena povorki otroških pustnih mask.

V Cerknici se dogajanje začne na debeli četrtek

V Cerknici bodo na debeli četrtek oblast prevzeli Butalci, z Žaganjem babe – slavnostno prireditvijo na odru pred Kulturnim domom v Cerknici. Župan jim bo predal ključe mesta, pustni teden s številnimi dogodki pa bo potekal vse do pepelnične srede. Vrhunec dogajanja bo nedeljski pustni karneval, ki se vselej začne "točno okoli 12.32 ure". Tam bodo vse znamenite cerkniške maske od coprnice Uršule s Slivnice do zmaja Jezerkota iz Cerkniškega jezera. Četrtek pred pustnim torkom v šaljivem jeziku velja za god debelih ljudi, miza pa se mora na ta dan po izročilu šibiti od mastnih in nasitnih jedi. Na jedilniku so, denimo, svinjsko suho meso, ocvirkova potica in krofi.

Osrednje dogajanje na Cerkljanskem bo v nedeljo s pustno sodnijo na tradicionalni Laufariji v Cerknem, kjer bo prireditev potekala že 64. do zdaj. Glavni lik v laufarski družini je Pust, ki spada v skupino arhaičnih mask. Ker simbolizira zimo, ga je po verovanju naših prednikov treba usmrtiti, zato se bodo tamkajšnje pustne prireditve znova zaključile na pustni torek z obsodbo in usmrtitvijo Pusta.

Na Gorenjskem bo v nedeljo veselo na Bledu, kjer bo potekal karneval s povorko, v kateri bodo sodelovala društva, klubi in druga združenja s skupinskimi maskami. Največja povorka v tem delu Slovenije, ki jo tradicionalno že 30. pripravljajo Godlarji, pa bo v nedeljo potekala v Šenčurju, kjer bodo pusta pokopali v torek.

Praznovali bodo tudi ob morju

Na Obali bo pestro v vseh večjih krajih. Osrednja dogodka bosta na pustno soboto Istrska pustna povorka v Kopru ter dan pozneje Tartinijev karneval v Piranu. V soboto bo otroško pustno rajanje še v Portorožu, Izoli in Ankaranu, na pepelnično sredo pa bodo pusta pokopali pri Belem Križu.

Največje pustovanje na Dolenjskem prirejajo v Kostanjevici na Krki. V okviru tradicionalne Šelmarije bodo v nedeljo oklicali kurenta in priredili veliko pustno povorko. Naslednji dan bodo pripravili baklado, občni zbor Prforcenhausa in ples v maskah, v torek bodo gonili medveda ter orali in sejali, na pepelnično sredo pa kurenta pokopali in priredili veselo sedmino.

V Dobovi se bodo šemili teden pozneje

Za največje pustovanje v Posavju bodo s "Fašjenkom" že 22. doslej poskrbeli v Dobovi, kjer pa bodo pustne norčije zganjali šele naslednjo soboto. Takrat bo brežiški župan za nekaj ur oblast predal pustnemu županu, nato pa bosta povorka in zabava pozno v noč.

Na celjskem koncu je eno najbolj znanih pustovanj vsako leto v Mozirju, kamor Pust mozirski vabi že več kot stoletje. Tudi letos bodo s predajo trških pravic začeli na debeli četrtek, "Pustnaki" pa bodo v torek za en dan povsem zavladali mestu. V soboto bo potekal 67. pustni karneval Pust šoštanjski, pustne prireditve pa v naslednjih dneh pripravljajo tudi v Celju in drugih krajih.

Na Koroškem dva večja pustna karnevala pripravljajo v Kotljah in v Slovenj Gradcu. Prvo bo že 42. do zdaj potekalo v soboto, drugo pa že 48. naslednji dan v Slovenj Gradcu. Pustno rajanje v regiji že tradicionalno zaključujejo s pustnim srečanjem treh občin – slovenjgraške, mislinjske in velenjske – na Graški gori, ki bo na pustni torek.

Tradicija praznovanja pusta z maskami in karnevali izhaja iz starodavnih poganskih časov. V srednji Evropi so se po letu 1300 v povezavi s krščanskimi običaji zabave prenesle na čas pred 40-dnevnim postom. Slovenske pustne maske so zelo slikovite, pustni običaji pa so v marsičem edinstveni in odražajo nekdanje lokalne posebnosti vaških okolij.