Srečanje je pomemben korak v pravo smer, a še bo treba delati, je dejal predsednik Evropskega sveta Michel.

Pričakovanja niso bila velika. Za to je poskrbela predsednica Evropske komisije von der Leynova, ki je že dopoldne poudarila, da želi Unija na drevišnjem srečanju s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom "obuditi dialog" ter da je zelo pomembno zagotoviti jasen konsenz glede nujnosti zmanjšanja napetosti in pritiskov na grško-turški meji.

Erdogan odšel brez udeležbe na novinarski konferenci

Erdogan je po pogovorih odšel, ne da bi se udeležil skupne novinarske konference, kot se je sicer pričakovalo. Tako sta rezultate srečanja javnosti predstavila le Michel in von der Leynova. EU in Turčija sta se po Michelovih besedah odločila, da visokega zunanjepolitičnega predstavnika Unije Josepa Borrella in turškega zunanjega ministra Mevlüta Cavusogluja zadolžita za temeljit pregled izvajanja migracijskega dogovora iz marca 2016, saj so mnenja o tem, kako se ta dogovor uresničuje, različna.

Ta temeljit pregled ob sodelovanju strokovnjakov je zahtevala turška stran, je pojasnila von der Leynova, ki meni, da je današnje srečanje dobro izhodišče za nadaljnje pogovore ter da je dialog "dober in konstruktiven". Tako prebežniki kot Grčija in Turčija potrebujejo pomoč, je poudarila in dodala, da se sicer ne strinjajo, se pa odkrito pogovarjajo.

Migracijski dogovor iz marca 2016 veljaven

Migracijski dogovor iz marca 2016 po besedah von der Leynove ostaja veljaven, zdaj bodo pogledali, kako priti do skupnega razumevanja o tem, kaj manjka in kaj deluje dobro. EU se je pripravljen premakniti naprej, če bo to vzajemno in če bo to dobro za prebežnike in stabilnost regije, je dejala predsednica.

Vprašanje, ali bo Erdogan po današnjem srečanju spet zaprl vrata prebežnikom, ostaja brez odgovora. Ključno je izvajati dogovor; EU je pripravljen dodatno pojasniti svoje dejavnosti, od Turčije pa pričakuje, da bo izpolnila svoj del obveznosti, je po srečanju poudaril Michel v odgovoru na omenjeno vprašanje.

Turški predsednik je pred kratkim uresničil grožnjo, ki jo je bilo od sklenitve migracijskega dogovora EU-ja in Turčije marca 2016 pogosto slišati, in odprl vrata prebežnikom v Evropo, da bi zagotovil finančno in politično podporo EU-ja pri uveljavljanju svojih interesov v Siriji in širši regiji.

EU Turčiji že namenil šest milijard evrov pomoči
EU je v skladu z dogovorom v pomoč Turčiji pri spopadanju s problematiko sirskih beguncev že namenil šest milijard evrov pomoči, ki se zdaj izteka. Po podatkih komisije so doslej podpisali za 4,7 milijarde evrov pogodb, izplačali pa so že 3,2 milijarde evrov. Denarja sicer ne dobi turška vlada, temveč mednarodne organizacije, ki neposredno pomagajo beguncem. Vsesplošno pričakovanje je, da bo Unija zagotovila dodatno finančno pomoč, a von der Leynova je danes pred srečanjem izpostavila, da o številkah za zdaj ne razpravljajo.

V skladu z dogovorom iz marca 2016 je sicer mogoče vse nezakonite prebežnike, ki pridejo na grške otoke iz Turčije, vrniti nazaj v Turčijo. Za vsakega Sirca, ki ga vrnejo v Turčijo z grških otokov, lahko drugega Sirca zakonito preselijo iz Turčije v Unijo. Zgradba dogovora je po besedah von der Leynove dobra, saj vzpostavlja mehanizem, ki jasno sporoča, da nezakonitih migracij ne bodo tolerirali. A obenem je predsednica na dopoldanski novinarski konferenci izpostavila, da je desetkrat več ljudi, ki pridejo iz Turčije v EU, kot tistih, ki jih vrnejo z grških otokov v Turčijo.

Erdogan pričakuje pomoč
Erdogan se je pred tem v Bruslju srečal z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom in članice zavezništva pozval h konkretni pomoči pri spopadanju s konfliktom v Siriji. "Pričakujemo konkretno pomoč od vseh naših zaveznic," je poudaril po srečanju z generalnim sekretarjem zavezništva Stoltenbergom.

Stoltenberg: Turčija dragocena zaveznica

Stoltenberg pa je poudaril, da je Turčija pomembna in dragocena zaveznica, ki jo je konflikt v Siriji najbolj prizadel in ki gosti več sirskih beguncev kot katera koli druga država. Erdoganu je obljubil nadaljnjo pomoč. Ob tem je Stoltenberg izrazil veliko zaskrbljenost zaradi razmer na grško-turški meji in poudaril, da so to skupni izzivi, ki terjajo skupne rešitve, pri čemer bo Nato še naprej igral svojo vlogo.