Gantar, ki je slabi dve leti že vodil zdravstveni resor v drugi vladi Janeza Janše in nato v vladi Alenke Bratušek, je dejal, da se zaveda težavnosti položaja in težav, ki so se nakopičile v zdravstvu. To je po njegovem mnenju posledica težav, ki jih niso reševali vrsto let ali pa so bile rešitve delne. "Upam, da je prišel čas streznitve, ne le zaradi koronavirusa, ampak splošno gledano zaradi razmer v javnem zdravstvu," je dejal. Po njegovem mnenju so dolge čakalne dobe le vrh ledene gore težav.

V karanteno najprej Ljubljana?

Člani odbora so med zaslišanjem na Gantarja naslovili vprašanje, ali ima vlada, ko bo danes imenovana, namen razglasiti karanteno, najprej v Ljubljani, nato morda po drugih mestih v Sloveniji. "O tem se ni pogovarjalo. Sem pa jaz prvi, ki bo zagovarjal tak ukrep, če drugi ukrepi ne bodo uspešni," je pojasnil.

Zdravstvo bo zahtevalo vse večje javnofinančne izdatke

Pri reševanju težave čakalnih dob je po njegovem mnenju nujno treba kupovati storitve glede na potrebe prebivalstva, pri tem pa spremljati kazalnike kakovosti. Prav tako je treba prilagoditi vrednotenje zdravstvenih storitev. Hitra rešitev bi bila eno- ali dvoletni javni razpis na podlagi potreb prebivalstva, vmes pa bi bilo treba vzpostaviti pravi sistem spremljanja čakalnih dob, ki je osnova za učinkovito načrtovanje potreb prebivalstva.

Zdravstvo bo v prihodnosti povzročalo velike javnofinančne izdatke in če ne bodo sprejeli pravih rešitev, se lahko pričakujejo zelo velike socialne stiske državljanov, je dejal Gantar. Po njegovem mnenju sta prava pot odprava anomalij in krepitev javnega zdravstvenega sistema. "Ni težava zasebna pobuda v zdravstvu, ta je logičen odgovor na težave v javnem sistemu. Če hočemo korak naprej, moramo rešiti težave v javnem sistemu," je dejal.

Opozoril je na kadrovsko podhranjenost predvsem zdravnikov na primarni ravni, medtem ko je učinkovita primarna zdravstvena raven nujna za vzdržen zdravstveni sistem. Vire v zdravstvu je treba razpršiti, pri čemer bo država morala zagotavljati dodatna sredstva. Če bi želeli imeti zdravstveni sistem brez izgube, že zdaj primanjkuje okoli 253 milijonov evrov, koliko znašajo zapadli računi, čakalne dobe in iztrošenost opreme.

Kako do finančne vzdržnosti?

A primanjkljaj v zdravstvu se povečuje bistveno manj, kot se povečujejo stroški, večinoma na račun kadrov in sprememb v plačnem sistemu. Prav tako je treba zagotoviti učinkovito porabo denarja zlasti v bolnišnicah. Gantar se strinja, da bo v določeni fazi potrebna ločitev dela v javnem in zasebnem zdravstvu. A takšna prepoved bi bila pogubna za javno zdravstvo, saj bi izgubilo še nekaj kritičnih strokovnjakov. Tako je po njegovem mnenju predvsem treba dati direktorjem možnost, da zaposlene nagradijo glede na učinkovitost.

Finančna vzdržnost zdravstva se lahko doseže le, če se bodo začeli dosledno spremljati kazalniki kakovosti. Najcenejše zdravljenje je namreč dobro zdravljenje, je poudaril. Velika težava pa je tudi iztrošenost opreme, kar bo treba prav tako rešiti z večjimi finančnimi vložki, delno prek proračuna in delno prek amortizacije, ki je vračunana v cene zdravstvenih storitev.

Kot je dejal, so sanacijski ukrepi v bolnišnicah nujni in bodo potrebni tudi v prihodnje. Ob tem bo treba prilagoditi cene zdravstvenih storitev, saj so na številnih področjih danes bistveno podcenjene.

Dotaknil se je tudi dolgotrajne oskrbe in dejal, da bo to nedvomno prioriteta. Je pa enako kot pri zdravstvu treba ugotoviti, kako bomo vse lahko sfinancirali.