Novi predsednik vlade in vodja ponoči ustanovljenega kriznega štaba Janez Janša je v uvodu pojasnil, da je vlada na včerajšnji prvi konstitutivni in hkrati krizni seji ustanovila krizni štab, ki bo poskušal vsaj upočasniti širjenje epidemije virusa. Krizni štab v širši sestavi sestavljajo vsi člani vlade in ključni predstojniki organov v sestavi, ki lahko tukaj največ prispevajo.

Sorodna novica V Sloveniji potrjenih 181 okužb, opravljenih je bilo 5369 testiranj

Krizni štab v ožji sestavi vključuje ključne ministre in vse predstojnike operativnih organov v sestavi. Ta krizni štab ima oziroma bo imel tudi podporne skupine. Daleč najpomembnejša je podporna skupina strokovnjakov s področja zdravstvenega sistema. Vodja te skupine je Bojana Beović. "Ta skupina se je dopoldne že sešla in lahko rečem, da že po tem, kar smo dobili od nje pred nekaj urami, je situacija bistveno jasnejša," je dejal Janša.

Največ lahko naredi vsak sam

"Ponovno smo ocenili situacijo in ugotovili, da je daleč najpomembnejši od vseh ukrepov samoizolacija in izogibanje, kolikor je le možno, stikov v večjih skupinah." Kadar pa je to neizogibno in res nujno, je priporočljiva uporaba zaščitnih mask, je dejal Janša. "Noben drug ukrep ne more bolj prispevati k temu, da bo širitev tega virusa upočasnjena in da ne bo presegla zmogljivosti našega zdravstvenega sistema."

"Nič ne nadomesti tega, da sami vemo, kaj je tisto, kar je nevarno, in kako se moramo obnašati," je dejal predsednik vlade in dodal, da tega ne more nadomestiti noben krizni štab, noben zdravstveni sistem in nobena civilna zaščita. Opozoril je, da veliko ljudi situacije še vedno ne jemlje dovolj resno.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je dejal, da se število okuženih povečuje na podoben način kot v Italiji. "Gre za neko eksponentno rast, to je, da se število okuženih približno na dva dni podvoji. Epidemija je neizogibna in število okuženih bo naraščalo," je dejal Gantar in dodal, da je treba omejevati predvsem povečanje števila težkih bolnikov. "Naš namen je, da so ukrepi domiselni in učinkoviti. Želimo si, da bi vsi čim bolje prebrodili krizo, ki je bila na začetku podcenjena," je dejal minister za zdravje.

"Na srečo nismo prva država, ki je prizadeta s tem virusom"

Sorodna novica Kako ravnati, da se ne okužite, in kaj storiti, če sumite, da ste se

"Glede na to, da imamo 'to srečo', da nismo prva država, ki je prizadeta s tem virusom, vemo tudi, kakšna so razmerja v drugih državah, koliko okuženih resno zboli in koliko jih potrebuje resno bolnišnično oskrbo," je poudaril Janša in dodal, da se da iz teh podatkov natančneje izračunati, koliko je dejansko okuženih. Prehod na realnejše ocenjevanje pa naj bi omogočil realnejše sprejemanje ukrepov in bolj smiselno razporejanje ter načrtovanje resursov, ki jih bomo potrebovali v prihodnje.

"Ključno je, da smo ugotovili, kaj je tisti ključni vhodni podatek, na podlagi katerega lahko realno ocenimo situacijo v povezavi s širjenjem virusa. To v glavnem ni to, kar je za ta vhodni podatek veljalo do zdaj – samo število pozitivnih na testiranjih, ker je ta številka relativna. Manj testiraš, manj tega ugotoviš. Če testiraš vse zdravnike, bo zagotovo največ primerov v zdravstvu, če vse učitelje, bo največ primerov v šolstvu," je dejal Janša. To, kar smo do zdaj imeli za eno glavnih ocen za aktualno stanje, je po Janševem mnenju zelo relativen podatek. "Po posvetovanjih s strokovno skupino je jasno, da je edini relevanten podatek, ki kaže na to, kje v praksi smo, število tistih, ki so za to boleznijo resno oboleli."

"Ni pa to podatek, ki bi kakor koli spremenil pogled na resnost situacije, ki je pred nami," je ob tem dodal Janša in dejal, da gre samo za podatek, ki bo omogočal, da bomo realneje gledali v to, kaj je pred nami in kakšno je realno stanje. "Lahko je število tistih, ki so testirani v neki regiji, zelo veliko, pa potem mislimo, da je bolezen samo tam, v neki drugi regiji, kjer ni testiranj, pa mislimo, da je ni, čeprav je situacija lahko popolnoma drugačna."

Testiranje takrat, ko bo za bolnika pomembno

Bojana Beović je povedala, da so se nekaj dni pogovarjali o spremembi diagnosticiranja. "V Sloveniji smo namreč prešli v fazo epidemije, kjer se bolezen širi med ljudmi in ne več od ljudi, ki so pripotovali in bolezen razširili v svojem lokalnem okolju. Vedno več imamo bolnikov, ki so se okužili v Sloveniji. Smiselno je, da vse svoje sile usmerimo, da poskrbimo za bolne ljudi, saj stikov in virov okužb ni več mogoče izslediti," je poudarila Beovićeva.

"Testiralo se bo tako, kot se je testiralo pri drugih boleznih – takrat, ko je to za bolnika pomembno," je pojasnila Beovićeva. Če bo bolnik malo bolan oziroma bo imel okužbo dihal, ki ne zahteva sprejema v bolnišnico, bo zgolj ostal doma v samoizolaciji. "Pri takem bolniku v bistvu ne potrebujemo diagnoze, ker se ne pričakuje nobenih ukrepov. Pri težjih bolnikih, ki bodo sprejeti v bolnišnico, moramo skrbno spremljati to stanje, saj se to lahko poslabša v nekaj urah," je pojasnila.

Tisti bolniki, ki bodo prebolevali okužbo dihal, bodo bolezen tako prebolevali 14 dni doma v samoizolaciji. "Ne bomo ugotavljali, ali ima novi koronavirus. Če bo bolnik potreboval hospitalizacijo, bo prepeljan v bolnišnico, kjer se bo ugotavljala okužba z novim koronavirusom," je povedala vodja strokovne skupine za podporo kriznemu štabu in pojasnila, da se morebitno poslabšanje zdravstvenega stanja pokaže približno teden dni po okužbi.

Zamrznjene cene zaščitnih sredstev

Janša je povedal, da je vlada zamrznila najvišje cene varovalne, zaščitne in druge zdravstvene opreme. Njihova cena se v naslednjih treh mesecih ne bo smela dvigniti nad raven najvišjih maloprodajnih cen, ki so veljale na trgu danes ob 8. uri. Vlada je določila tudi veljavnost ukrepov iz zakona o nalezljivih boleznih za covid-19.

Krizni štab je sprejel odločitev za povečanje rezerv, ne samo zaščitnih sredstev, temveč tudi blagovnih rezerv, kjer je to še mogoče narediti. "Določena je bila tudi prioriteta nabav pri najbolj kritičnih artiklih. Ni pa tega bilo možno narediti dokončno, ker slika še ni bila popolnoma jasna in še nismo razpolagali z vsemi podatki."

Sorodna novica Na mejnih prehodih s Hrvaško daljši zastoji tudi za osebna vozila

Sprejet je bil tudi sklep o zamrznitvi izvajanja proračuna za letošnje leto. Včeraj ob začetku prve seje vlade je bilo stanje na proračunski rezervi 12 milijonov evrov. "To ne zadošča niti za eno uro, glede na stvari, ki jih potrebujemo," je komentiral Janša. Zato je bilo zamrznjeno plačevanje vsega, kar ni nujno. Iz tega je izvzeto izplačevanje plač in vsega tistega, kar je zakonsko obvezno. "Vse druge nabave pa začasno čakajo in za ta namen je bila ustvarjena proračunska rezerva okoli 400 milijonov evrov, na podlagi katere lahko zdaj popolnjujemo zaloge in nabavljamo nova zaščitna sredstva," je pojasnil Janša.

Pomoč gospodarskih družb in posameznikov

"Ob primopredaji sem razumel ministra Aleša Šabedra, da je bil resor zdravstva prepuščen samemu sebi. Pomembno je, s kakšno opremo razpolagamo, da vemo ukrepati. Prišlo je do težav pri nabavi. Trenutno stanje glede opreme ni zavidljivo. Je pa dober podatek in dobra informacija, da se ponuja vedno več gospodarskih družb in posameznikov, ki imajo odprte možnosti do tržišč," je povedal minister za zdravje Tomaž Gantar in dodal, da bo ministrstvo vzpostavilo kontaktno točko, kjer se bodo lahko javili vsi tisti, ki so pripravljeni pomagati v smislu dobave opreme. Pripravljene bodo tudi ustrezne smernice, za koga in v kakšnih količinah je oprema potrebna.

Janša je nagovoril tudi župane, naj bodo samoiniciativni in naj se čim bolj angažirajo tudi pri pomoči organizacije varstva otrok na domu. Pozval pa je tudi vse mlade, ki bodo imeli čas in se čutijo sposobne, da pomagajo pri varstvu otrok na domu. S prihodnjim tednom se namreč zapirajo vse vzgojno-izobraževalne ustanove, varstvo najmlajših pa bodo potrebovali predvsem starši, zaposleni v kritični infrastrukturi.