V tem obdobju lahko opazite občutek tiščanja v prsih oziroma tesnobo, pospešeno bitje srca, spremenjen tok misli, depresivne težnje ali preplavljenost s strahom, potrtost, žalost, jezo, dolgčas. Večinoma je tak odziv na spremenjene življenjske okoliščine in spoprijemanje z novimi razmerami pričakovan in razumljiv. Če opazite, da se je vaša naravnanost dolgotrajneje spremenila ali zaradi različnih razlogov težko opravljate vsakodnevna opravila in sledite rutini, pa poiščite pomoč.

Preberite nasvete, kako se zdravo spopasti s trenutnim položajem v obdobju osamitve, ki so jih pripravili na Zbornici kliničnih psihologov Slovenije.

Določite si čas za zaskrbljenost in se umirjajte
Klinični psihologi svetujejo, da si določite del dneva, ko boste do 20 minut razmišljali o bolezni in njenih posledicah, preostali del dneva pa misli o bolezni odženite stran oziroma jih prestavite na vnaprej določen čas. Morda vam zveni nenavadno, ampak če boste pri tem dosledni, se bo čas neprijetnega razmišljanja sčasoma samodejno skrajšal. Svetujejo, da se sproščate – pomirjate z izvajanjem sprostitvenih tehnik. Veliko takšnih posnetkov je mogoče najti na spletu in na videoplatformi Youtube, na pametni telefon pa si lahko naložite katero od aplikacij z dihalnimi in drugimi sprostitvenimi tehnikami. Pomemben vir čustvene podpore in pomirjanja v tem času so lahko tudi domače živali. Predvsem pa vedite, da boste s socialno osamitvijo rešili življenja najranljivejšim ljudem, tudi svojim bližnjim. Tudi to vam bo pomagalo zdržati to obdobje.

Ostanite povezani z drugimi ljudmi
Pomembno je tudi, da kljub osamitvi ostanete povezani z drugimi ljudmi, kar lahko storite s telekomunikacijskimi sredstvi. Uporabljajte telefonske pogovore, SMS-sporočila, videoklice in -konference ter družbena omrežja za to, da ostajate v stiku s svojimi najbližjimi. Povežite se z ljudmi, ki so v podobnem položaju kot vi. Pogovarjajte se s sosedi, sorodniki in prijatelji o tem, kako preživljajo čas. Klinični psihologi svetujejo tudi, da se v tem času izogibate komentarjem na portalih, objavam sovražno razpoloženih in kritizirajočih posameznikov, teorijam zarot o izvoru virusa in podobnemu.

Načrtujte čas po koncu osamitve
Osredotočite se na to, kaj lahko naredite dobrega in koristnega zase in za svoje bližnje. Če ste zelo tesnobni in zaskrbljeni, vam lahko pomaga to, da se zamotite s prijetnimi dejavnostmi. Pokličite prijatelje, glejte filme, serije, zanimive dokumentarce, berite kaj zanimivega in prijetnega, rešujte miselne uganke, igrajte družabne igre. Pogovarjajte se tudi o drugih stvareh, načrtujete, kaj boste počeli po koncu izolacije, naj koronavirusna bolezen19 ne bo edina tema pogovorov.

Novice preverite največ tri- do petkrat dnevno
Novic o epidemiji virusa je v medijih ogromno. Dnevno spremljanje novic je odgovorno in pomembno za ustrezno ravnanje in sledenje priporočilom, vendar ni treba ves čas slediti medijem, družbenim omrežjem, internetnim forumom in drugim virom informacij, svetujejo. Preveč izpostavljenosti novicam in družbenim omrežjem glede virusa lahko poveča občutke strahu in tesnobe. Izogibajte se virom, ki poročajo senzacionalistično in objavljajo izključno negativne vidike dogajanja ter spodbujajo nezaupanje v pristojne službe in izvajane ukrepe. Dovolj je, da nove informacije preverite tri- do petkrat dnevno ali si ogledate eno oddajo televizijskih novic. Pomembno je, da čas, preživet na medmrežju in ob novicah, uravnotežite z drugimi dejavnostmi, ki niso povezane z virusom – posvetite se lahko kuhanju, z virusom nepovezanemu branju, poslušanju glasbe, hišnim opravilom, telesni dejavnosti na prostem ali vsaj doma, pogovorom o drugih temah.

Vzdržujte zdrav življenjski slog
Poskrbite za zadostno količino spanja, uravnoteženo prehrano in telesno dejavnost, še opozarjajo iz Zbornice kliničnih psihologov. Vsak dan se gibajte na prostem, seveda skladno s priporočilom medicinske stroke – ohranjajte razdaljo, ne zadržujte se v skupinah in ne na območjih, kjer je veliko ljudi. Izogibajte se alkoholu in drugim psihoaktivnim snovem.

Kdaj je potrebna strokovna obravnava in kaj v tem primeru?
Če doživljate simptome hudega stresa, kot so dlje trajajoče motnje spanja, nezmožnost izvajanja dnevnih rutin in/ali povečana raba alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, po telefonu ali elektronski pošti kontaktirajte službe za psihološko ali psihiatrično pomoč. Če ste že prej obiskovali psihologa ali psihiatra, se poskušajte dogovoriti za nadaljevanje obravnave po telekomunikacijskih sredstvih.