Nemško biofarmacevtsko podjetje CureVac je leta 2014 osvojilo prvo spodbujevalno nagrado EU-ja za inovativnost na področju tehnologije cepiv. Razvilo je novo tehnologijo, s katero je mogoče doseči stabilnost cepiv brez hlajenja. Če bi jo bilo mogoče uporabiti pri hitrem odzivanju na koronavirusno bolezen 19, bi to zagotovilo proizvodnjo na milijone odmerkov cepiva z nizkimi stroški.

Podjetje že razvija cepivo, klinično testiranje pa naj bi začelo do junija letos.

Kot poudarja Evropska komisija, je podpora podjetju CureVac del usklajenega odziva EU-ja na nevarnost novega koronavirusa za javno zdravje. Evropska komisija je v tesnem sodelovanju z industrijo že zbrala 140 milijonov evrov javnih in zasebnih sredstev za podporo nujnih raziskav.

Predsednica komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je v krizi zaradi novega koronavirusa izjemno pomembno podpreti vodilne evropske raziskovalce in tehnološke družbe. Njihova cepiva bodo pomagala vsem, tako v Evropi kot zunaj nje, je dodala.

CureVac zanikal ponudbo Washingtona

Pred dnevi so nemški mediji poročali, da je skušala administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa z visokimi finančnimi spodbudami zagotoviti cepivo izključno za svojo državo.

Tudi viri iz nemške vlade so za Reuters v nedeljo potrdili, da skušajo Washington odvrniti od prepričevanja CureVaca, naj svoje raziskave preseli v ZDA.

V ponedeljek pa je CureVac na družbenem omrežju Twitter zanikal, da bi kadar koli dobil kakšno ponudbo ameriške vlade. Tega sicer niso potrdili na svoji uradni spletni strani.

So pa v nedeljo zamenjali generalnega direktorja podjetja. Dozdajšnji direktor Ingmar Hoerr je odšel na bolniški dopust, njegovo mesto pa je prevzel namestnik Franz-Werner Haas.

CureVac je bil v sodelovanju z belgijskim podjetjem Jansen Pharmaceuticals Inc, ki je v lasti ameriškega giganta Johnson&Johnson, ustanovljen leta 2013 v Tübingenu v Nemčiji. Leta 2015 so ameriško izpostavo odprli v Bostonu v ZDA.

Pomembno odkritje: kako se imunski sistem bori proti virusu SARS-CoV-2

Avstralski znanstveniki so medtem ugotovili, kako se človekov imunski sistem bori proti novemu koronavirusu, ZDA pa so začele testiranje morebitnega cepiva proti novemu koronavirusu na zdravih prostovoljcih v Seattlu.

Avstralci so odkrili štiri vrste imunskih celic, ki delujejo pri tem, kar bi jim lahko olajšalo tudi razvoj cepiva proti koronavirusu. Zdaj bodo začeli raziskovati še, zakaj je imunski odziv pri težjih primerih slabši.

Znanstveniki z melbournskega inštituta za infektologijo in imunologijo so v bolnišnici v Avstraliji spremljali bolnico iz Vuhana, ki je zbolela za boleznijo covid-19. Imela je blage oz. zmerne simptome, pred boleznijo covid-19 pa ni imela drugih zdravstvenih težav. Kot je za britanski BBC pojasnila soavtorica študije Katherine Kedzierska z melbournskega inštituta, so spremljali "celoten imunski odziv" pri 47-letnici, ki je okrevala v 14 dneh.

Tri dni, preden se je bolnici začelo izboljševati zdravstveno stanje, so v njeni krvi našli posebne imunske celice, ki se ob podobnem času pred okrevanjem pojavijo tudi pri bolnikih z gripo. Odkrili so štiri različne vrste imunskih celic. "Navdušeni smo bili nad izsledki in dejstvom, da se imunske celice pojavijo v bolniku pred kliničnim izboljšanjem zdravstvenega stanja," je še povedala soavtorica študije, objavljene v znanstveni reviji Nature Medicine. "To odkritje je pomembno, ker zdaj prvič res razumemo, kako se naš imunski sistem bori proti novemu koronavirusu," je dejala Kedzierska.

Dekan medicinske fakultete univerze za tehnologijo v Swinburnu v Avstraliji Bruce Thompson je ob tem dejal, da ugotovitev, kdaj se imunske celice pojavijo, lahko pomaga pri predvidevanju poteka okrevanja. Avstralski zdravstveni minister Greg Hunt pa je poudaril, da bi lahko to odkritje prispevalo tudi k hitrejšemu razvoju cepiva proti novemu koronavirusu in potencialnih načinov zdravljenja okuženih s tem virusom.

Kedzierska je povedala še, da morajo zdaj določiti, zakaj je imunski odziv pri težjih primerih slabši. "Zdaj je ključno ugotoviti, kaj manjka oz. kaj je drugače pri bolnikih, ki so umrli ali imajo res hudo obliko bolezni. Tako bi lahko vedeli, kako jih zaščititi," je še pojasnila.

ZDA: Od 12 do 18 mesecev do splošne uporabe cepiva

V Seattlu v ZDA je v ponedeljek prvi odmerek cepiva, ki bi lahko delovalo proti bolezni covid-19, dobil prvi prostovoljec. Cepivo razvija ameriški inštitut za zdravje (NIH) v sodelovanju z biotehnološkim podjetjem Moderna.

V prvem koraku bodo raziskovalci "raziskovalno cepivo", imenovano mRNA-1273, vbrizgali v telesa 45 zdravih prostovoljcev. To bo trajalo naslednjih šest tednov. "To prvo stopnjo smo začeli rekordno hitro, a je pomembna pri dosegi končnega cilja. Najti zdravo in učinkovito cepivo je najpomembnejša naloga," je dejal vodja oddelka za nalezljive bolezni pri NIH-ju Anthony Fauci.

Strokovnjaki upajo, da bi cepivo spodbudilo obrambo telesa in tiste, ki bodo cepljeni, naredili odporne proti novemu koronavirusu.

A pri NIH-ju svarijo, da bo verjetno trajalo od 12 do 18 mesecev, da bodo vsi poskusi opravljeni in da bo cepivo na voljo za splošno rabo.

Tudi druga podjetja in laboratoriji po svetu se močno trudijo, da najdejo način za imunost na virus SARS-CoV-2. V Aziji preizkušajo učinkovitost zdravila remdesivir, ki ga izdeluje ameriško podjetje Gilead Sciences, piše Deutsche Welle. Ameriško podjetje Inovio pa razvija svojo različico cepiva.

Cepivo razvijajo tudi Rusi

Tudi ruski znanstveniki so začeli testirati prototip cepiva za novi koronavirus. Najbolj učinkovitega nameravajo predstaviti v juniju. "Izdelali smo prototip. Začeli smo laboratorijske teste na živalih, da zagotovimo učinkovitost in varnost," je sporočil vodja laboratorija pri državnem inštitutu za biotehnologijo Ilnaz Imatdinov. V juniju nameravajo predstaviti eno ali dve cepivi, pri katerih bodo najboljši rezultati, je še pojasnil vodja inštituta Vektor.

Inštitut Vektor je državni inštitut v Novosibirsku, ki je med drugim delal na cepivih za ebolo.

WHO: Ob sumu na okužbo ne vzemite ibuprofena brez posveta

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) medtem tistim, ki sumijo na okužbo z novim koronavirusom, svetuje, naj brez posveta z zdravnikom ne vzamejo zdravila ibuprofen.
Kot je dejal predstavnik WHO-ja Christian Lindmeier, še ni novih študij, ki bi dokazovale povezavo med jemanjem ibuprofena in višjo smrtnostjo. Strokovnjaki to še preverjajo.

"Svetujemo, da v primeru suma vzamejo paracetamol namesto ibuprofena," je še dejal Lindmeier. Ob tem je poudaril, da to velja izključno za jemanje zdravil brez posvetovanja z zdravnikom.

Javnost je pretekli konec tedna vznemiril tvit francoskega ministra za zdravje, ki je odsvetoval jemanje protivnetnih zdravil, kot je ibuprofen. Podobno je priporočil vodja francoskega inštituta za javno zdravje Jerome Salomon, ki je odsvetoval jemanje nesteroidnih antirevmatikov, med katere spadata še acetilsalicilna kislina in diklofenak.