V pogovoru z voditeljico Odmevov Tanjo Starič je tudi napovedal, da bo mogoče odslej prestopiti mejo z Italijo le na štirih mejnih prehodih.

Ali lahko razložite, kakšen ukrep bo sprejet in kdaj?

No, seveda gre za celo vrsto ukrepov, ne gre samo za en ukrep. Eden od tistih, ki se sprejema ravno v teh urah oziroma minutah, je sprememba režima na italijanski meji. Slišali smo hrvaškega predsednika vlade, ki je povedal, da pravzaprav zapirajo vse mejne prehode z Republiko Slovenijo. Madžarski so za zdaj še deloma odprti. Mi spreminjamo mejni režim na italijanski strani, tako da znova reduciramo število prehodov, kjer je mogoč vstop, torej bo vstop v našo državo mogoč samo še na štirih mejnih prehodih, ne več šestih. Tudi na teh štirih bo na enem, na Krvavem Potoku, mogoč vstop samo podnevi, torej od 5. ure zjutraj do 23. ure zvečer. Ta odlok bo stopil v veljavo danes opolnoči.

Drugi odlok, o katerem ste v prispevku tudi kar precej povedali, pa je odlok, s katerim želimo nekako Slovence in Slovenke, državljane Slovenije opozoriti na izjemno resnost, ki je v tem trenutku nastala tudi v naši domovini. Torej, če smo še v soboto, nedeljo lahko mimogrede na Šmarni gori, v lokalih po Ljubljani in še kje po slovenskih občinah videli posedati ljudi, se zabavati v gostinskih lokalih in tako naprej, je prišel čas, ko je treba temu narediti konec. Ta odlok bo po naši oceni predvidoma stopil v veljavo z jutrišnjim dnem opolnoči, torej ne danes, ampak jutri opolnoči, ker je vendarle treba doreči nekatere tehnične podrobnosti.

Gre pravzaprav praktično že za karanteno, gre za popolno prepoved zbiranja bodisi na javnih mestih, na javnih prireditvah, na javnih shodih, torej kjer koli, pri čemer je seveda treba dopustiti, da ljudje, vsaj tisti, ki opravljajo nujne službe za delovanje te države, pridejo na službena mesta. To, kar se je danes večkrat omenilo, torej zbiranje ali pa shodi, ki naj bi bili dovoljeni v številu do pet oseb ali nekaj podobnega ‒ treba je povedati, da v Avstriji te omejitve ni. V Avstriji je popolna prepoved. Res pa je, da mi ocenjujemo, ravno v teh urah se pogovarjamo o tem, kako zagotoviti možnost dostopa ljudem do tistih nujnih življenjskih potrebščin, do lekarne in do trgovin, do vseh teh stvari, kjer je treba zagotoviti, da tja ne hodimo v velikih skupinah. Seveda pa ne moremo reči, da lahko tja gre samo eden, ker vendarle imamo ljudi, ki potrebujejo spremstvo, ali pa kamor je treba, da pridejo dva ali pa trije.

V teh dneh je bilo zelo svetovano, da ljudje gredo na zrak, da se gibljejo. Ali gre lahko štiričlanska družina na sprehod?

S tem odlokom je seveda možno, da se štiričlanska družina, ki je tako ali tako večji del dneva skupaj, tudi popoldne sprehodi skupaj. Ampak dejstvo, da ne priporočamo oziroma da bomo s tem odlokom nekako prepovedali druženje, pa seveda pomeni, da druženja več ni. Torej ne zunaj ne notri. Notri je seveda jasno, da je druženje, ker ne moreš drugače, ampak druženja zunaj objektov ni.

Ali bodo ljudje potrebovali pisna potrdila, recimo če bodo šli na delovna mesta?

Ne, za zdaj se s tem odlokom ne predvidevajo kakšna pisna potrdila. Mi smo vsaj v javni upravi in v pozivu vsem delodajalcem nekako priporočili, da se v čim večji meri organizira delo od doma. Moram reči, da je ta zadeva v javni upravi, tam kjer je to mogoče, v državni upravi je zelo dobro stekla, torej večina ljudi je danes že delala od doma, z vsemi ustreznimi elektronskimi komunikacijami. Seveda pa je popolnoma nemogoče reči, da bi lahko vsi delali doma, torej tukaj pa je seveda ocena predstojnikov oziroma ocena direktorjev, tistih, ki vodijo neke družbe, da povedo, kdo na delo mora priti oziroma komu na delo ni treba priti.

Ali bo zvečer kakršna koli omejitev, ali bo določena kakšna ura?

Za zdaj tega ne predvidevamo, čeprav imamo recimo relativno dobre zglede. To, kar je naredila Srbija, bom predlagal verjetno tudi jaz ‒ da se določijo neke ure, ki bodo pretežno namenjene za to, da v teh urah prihaja v trgovine, v lekarne in tako naprej neka starejša populacija, kar pomeni, da naredimo tudi tukaj neko segregacijo in na neki način poskušamo preprečiti prenos tega virusa z generacije na generacijo ali pa med samimi generacijami. Za zdaj se ne razmišlja o tem, da bi se tako kot v Srbiji uvedle neke izredne razmere.

Čakajoči pred trgovinami, poštami in bankami zdaj stojijo pred vrati. Ali bo to kakor koli omejeno?

To je omejeno oziroma priporočeno že v tem trenutku. Že predsednik vlade je pred prejšnjo, včerajšnjo sejo oziroma danes opozoril spoštovane kolege novinarje. Tudi če spremljamo vas, ko stojite pred državnim zborom ali pa pred vladno palačo, stojite drug poleg drugega, kar je na neki način nevarno za vas. Po drugi strani pa tudi ni lep zgled za državljane. Torej poskusimo se čim več in v čim večji meri držati tega, kar nam sporočajo strokovnjaki.

Kdo bo nadziral, kakšne so kazni?

Ker gre za odlok, seveda ne moremo spreminjati v tem trenutku samih višin kazni, ker ne spreminjamo zakona. Lahko napovem, da vlada načrtuje v roku dobrega tedna tako imenovani koronazakon, kjer bo tako, kot je bilo v ZUJF-u recimo, vse ali pa v čim večji meri opisano, ovrednoteno, napoteno v enem zakonu. Tam bodo seveda tudi spremenjene kazni. Zato kazni v tem trenutku ne spreminjamo. Te kazni se po obstoječem zakonu se gibljejo od približno 70 evrov do 400 evrov. Ampak vendarle, tudi če je kazen 400 evrov, to ni majhna kazen. Predstavljajte si, da skupaj hodijo štirje ljudje, torej vsak po 400 evrov, je to 1600 evrov, to ni majhna kazen. Kdo bo zadevo nadziral ‒ glede na to, da se ta odlok nekako naslanja na zakon, ki je v pristojnosti ministrstva za zdravje. Formalno bo zato pristojna zdravstvena inšpekcija. Seveda to ne pomeni, da policija ne bo teh ljudi popisala in na podlagi popisanih kršiteljev pozneje zdravstvena inšpektorica ali pa zdravstvena inšpekcija izdala kaznovalne ali plačilne naloge.

Ali razmišljate, da bi predlagali, da se vnovič aktivira 37.a člen zakona o obrambi, ki vojski daje dodatna pooblastila.

Moram reči popolnoma odkrito, da sem včeraj prisostvoval na svetu za nacionalno varnost, na katerega so se odzvali vsi, torej tudi vsi predsedniki opozicijskih strank. Moram reči, da je bila tam razprava bistveno drugačna, kot smo jo lahko videli pozneje v povzetku, tudi vaše televizije. Česa tako konstruktivnega v svoji dolgi politični dobi še nisem slišal. Torej vsi, tako pozicija kot opozicija, so se strinjali s tem, da je treba stopiti skupaj, da bodo podprli predloge, celo upoštevali smo neke predloge, ki jih je opozicija že dala, in moram jasno povedati, da bom sam kot pristojni notranji minister predlagal, da se 37.a člen aktivira. Vemo pa, da za tako aktivacijo potrebujemo dvotretjinsko večino v parlamentu.