V času omejene oskrbe po mnenju Matevža Obrechta z mariborske logistične fakultete prehajamo s trga, kjer kraljuje povpraševanje, na trg, kjer kraljuje ponudba. Obrecht pričakuje, da bodo odgovorna podjetja dajala več poudarka presoji izvora surovin in dobaviteljev za povečanje varnosti oskrbe. V nasprotju z v zadnjih letih vse bolj prevladujočim načelom minimiziranja zalog oz. t. i. just in time proizvodnjo tako rekoč brez zalog naj bi podjetja večji poudarek spet dala samozadostnosti z večjimi zalogami.

Sorodna novica Zavod za blagovne rezerve: Najzahtevnejši trenutki po osamosvojitvi

Zanesljivost oskrbe na svetovnem trgu je po njegovem mnenju že nekaj časa tvegana, v času izrednih razmer, ki jih je povzročil koronavirus, pa je postala dejstvo. Kot je razložil, so se v 21. stoletju že pojavljale motnje v oskrbovalni verigi, ki so jih povzročale pandemije ali naravne nesreče, vendar pa te še nikoli niso prizadele toliko držav na različnih celinah in hkrati prizadele tako rekoč celotno mrežo tekmecev v določenih panogah.

Premislek o poslovnih modelih prihodnosti, ki bodo dejavneje vključevali možnost prekinitev dobav in dejavnejše državne posege, je zato, kot je Obrecht dejal v prispevku, objavljenem na spletni strani celjske fakultete za logistiko, ki sodi pod Univerzo v Mariboru, zmeraj bolj na mestu.

Vzpon najprilagodljivejših

Ob moteni oskrbi posel prevzame uspešnejši in prilagodljivejši, trenutno je to spletna prodaja. "Amazon množično zaposluje in izkazuje rast prodaje ter mu tako rekoč skoraj ne uspe pokrivati povpraševanja, tudi domača Mercatorjeva spletna trgovina zaradi pomanjkanja kadra in kapacitet ter nezmožnosti hitrega prilagajanja šepa," je pojasnil.

Podjetja bodo kratkoročno iskala državno pomoč za kritje stroškov zaradi izpada proizvodnje in zmanjšanega povpraševanja zaradi domačih samoizolacij. Dodatna omilitvena ukrepa bosta tudi odpis davkov in premostitev plačevanja finančnih obveznosti do bank. "Fokus in drastičnost sprememb poslovanja bosta v največji meri odvisna od časa trajanja izrednih razmer in ocene o možnosti ponovitve situacije," je poudaril.

Sorodna novica Kakšen bo paket za blaženje posledic epidemije?

Dva scenarija glede na čas trajanja

Če bo trenutna kriza le kratkotrajna in se bo uresničil optimistični scenarij, bodo na dolgi rok podjetja znova postala manj previdna in bodo svoje izdelke spet izdelovala s svetovnimi poceni komponentami vprašljivega izvora, izdelanih v vprašljivih delovnih okoljih in brez vpogleda na okoljske vplive v celotni oskrbovalni verigi.

Druga možnost, t. i. pesimistični scenarij, ki se kaže kot verjetnejša, pa je, da bo trenutno gospodarsko omejevanje proizvodnje, mednarodne trgovine, omejevanje gibanja in potovanj ostalo realnost najmanj šest mesecev ali do konca leta.

"Negativni vpliv na gospodarstvo in oskrbo se bo zgodil in tako multinacionalke kot tudi mala podjetja bodo partnerje iskali znotraj skupnega trga EU-ja, za kritične sestavne dele pa zaradi možnosti zapiranja meja in neenotne politike EU-ja morda celo znotraj nacionalnih meja oz. znotraj regij. Krajše transportne poti pomenijo večjo odzivnost v primeru izrednih dogodkov," je izpostavil Obrecht.

Po njegovem mnenju bi bila lahko navsezadnje to tudi priložnost za dolgoročno ustvarjanje višje dodane vrednosti, vnovično oživitev proizvodnega gospodarstva v EU-ju in utemeljevanje vrednosti izdelka v očeh končnega kupca. Dodatno v območju evra ni valutnih tveganj, bolje je urejena delovna zakonodaja in upoštevan družbeni dejavnik (tako rekoč ni otroškega dela, prisilnega dela), priča smo tudi višji stopnji nadzora kakovosti.

"Po drugi strani pa to pomeni velik premik nazaj, v čas nacionalnih meja, višjih in netransparentnih cen, morda dodatnega omejevanja osebne svobode, gibanja, potovanj, govora ter širjenja informacij, deglobalizacije poslovanja ter dodatne vzroke za svetovne nemire ob gradnji zidov, pomanjkanju virov, saj nas žal nič ne povezuje tako kot denar," je sklenil.