Poleg domov v Metliki in Šmarju pri Jelšah, ki sta žarišči, o okuženih oskrbovancih poročajo še v enoti Bokalce Doma za starejše občane Vič - Rudnik v Ljubljani, v enoti Naklo doma v Preddvoru in v domu Deos Horjul.

Dobra novica sicer prihaja iz metliškega doma, saj so se trije stanovalci, ki so zboleli za boleznijo covid-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2, že vrnili z zdravljenja v bolnišnici.

Pisali državi

Združenje koncesionarjev domov za starejše je danes popoldne obe pristojni ministrstvi pozvalo, naj vsem domovom zagotovi dovolj zaščitne opreme, zadostno in periodično testiranje vseh stanovalcev in zaposlenih takoj po prvem potrjenem primeru okužbe ter da naj stanovalce, pri katerih je bila potrjena okužba z novim koronavirusom, takoj namesti zunaj doma, je za TV Slovenija poročala Urša Valentič.

V združenju namreč ugotavljajo, da se predvsem v zadnjih dneh kaže, da sprejeti ukrepi med splošno populacijo relativno dobro delujejo in je širjenje virusa znatno zajezeno, po drugi strani pa so se v zadnjih tednih s prvimi primeri okužbe začeli srečevati tudi v domovih za starejše. "Iz prakse (npr. primer doma v Metliki oz. Šmarju pri Jelšah) ugotavljamo, da ko se pojavi prva okužba v domu, le-ti niso sposobni ustrezno preprečiti nadaljnjega širjenja novega koronavirusa znotraj doma za starejše," opozarjajo.

Med razlogi za to navajajo, da domovi nimajo ustrezne zaščitne opreme, prostorov in usposobljenega kadra za izvajanje izolacije, prav tako ni zagotovljenega ustreznega števila zdravnikov, ki bi nadzirali obolele, ter zadostnega števila testiranj za stanovalce in zaposlene, je razvidno iz pisma, ki so ga poslali na ministrstvi za zdravje ter delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Domovi v stiski

Predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Valerija Lekić Poljšak je v pogovoru za našo televizijo potrdila, da najbolj kritična točka ostaja pomanjkanje osebne varovalne opreme, na kar opozarjajo že dva tedna.

"Druga najbolj pereča stvar pa je psihosocialni status – tako zaposlenih kot stanovalcev," je poudarila. Kot pravi, se protokoli in navodila, ki jih dobivajo, spreminjajo dnevno: "Temu domovi dosledno sledimo, vendar se sprašujemo, do kdaj bomo zmogli," opozarja.

Delitev na skupine

A domovi za starostnike, ki so najranljivejša skupina, so tempirana bomba, opozarjajo strokovnjaki. "Zavedati se moramo, da vnos takšnega virusa v dom predstavlja še dodatno tveganje za težji potek in neugoden izid bolezni pri teh varovancih," opozarja infektologinja Mateja Logar.

"Če pa se to zgodi, je pomembno, da se oblikuje posebna skupina domskega zdravnika s pomočjo epidemiologa in po potrebi še kakšnega strokovnjaka, s katerim naredijo načrt, koga se prestavi kam. Da se naredijo t. i. kohortne izolacije, kar pomeni, da se da ljudi, ki so okuženi, skupaj. Tisti, ki so bili v stiku, pa ne kažejo znakov okužbe, so v nekakšni sivi coni, tisti, ki niso bili v stiku, pa so v zdravem območju," je sogovornica v pogovoru s Katarino Braniselj pojasnila, kako se trudijo zamejiti širjenje okužbe.

"Smiselno je, da se ločijo tudi zdravstveni delavci, da tisti, ki skrbijo za okužene, ne skrbijo potem tudi za zdrave," dodaja.

Hospitalizirani so le tisti varovanci, ki potrebujejo zdravljenje s kisikom. "Ker tudi v bolnišnici ne bodo deležni nobenega dodatnega zdravljenja, saj kakšnega specifičnega zdravljenja ne poznamo, le podporno zdravljenje, ki so ga seveda lahko deležni tudi v domu," poudarja, da bi številnim starostnikom ti premiki povzročali le stres in dodatne bolečine.