"Veliko je ponudb podjetnikov, ki želijo pomagati, veliko pa je takih, ki se želijo s krizo predvsem finančno okoristiti, tega pa ne smemo dopustiti. Tistim, ki v tem vidite priložnost za lahek zaslužek, da ne rečem vojno dobičkarstvo, ne kličite nas, ne zasedajte naših mejlov in ne jemljite nam dragocenega časa," je pretekli četrtek opozoril državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Aleš Cantarutti.

Vlada je, da bi se izognila špekulantom, ki skušajo izkoristiti krizo zaradi novega koronavirusa, ustanovila posebno medresorsko skupino, ki bo pregledovala in ocenila vse prispele ponudbe za nabavo zaščitne opreme.

Medtem ko se država skuša kolikor toliko učinkovito zaščititi pred "vojnim dobičkarstvom," pa so hitrega in obilnega zaslužka željnim lažja tarča potrošniki. Zveza potrošnikov Slovenije je pred dobrim tednom že opozorila, da od začetka izbruha novega koronavirusa naraščata pojava spletne prodaje ponarejenih izdelkov, ki naj bi preprečili ali zdravili okužbo s koronavirusom, in zavajajoče prodaje po plenilskih cenah.

"Nepošteni trgovci med drugim ponujajo maske, kape, in razkužila, pri čemer npr. trdijo, da so zaloge nizke in zato izdelke prodajajo po zelo visokih cenah. Za reševanje tega vprašanja so Evropska komisija in nacionalni organi EU-ja za varstvo potrošnikov začeli izvajati skupne ukrepe, ki vključujejo izmenjavo informacij, prizadevanja za usklajen pristop pri obravnavanju takšnih zavajajočih praks in ozaveščanje potrošnikov," so navedli v ZPS-ju.

"Ne bomo dopustili, da trgovci izkoriščajo strah potrošnikov, ki ga je povzročil izbruh koronavirusa v EU-ju. Pozivam vse akterje, vključno s spletnimi tržnicami in družbenimi omrežji, da pomagajo pri boju proti takemu oderuškemu vedenju. Komisija in pristojni organi držav članic bodo uporabili vsa svoja pooblastila za zatiranje nepoštenih trgovcev," so v ZPS-ju povzeli navedbe evropskega komisarja za pravosodje in potrošnike Didierja Reyndersa ter dodali, da naj bi nekatere spletne platforme, kot sta Amazon in Facebook, že prostovoljno ukrepale proti tovrstnemu oglaševanju.

Določitev najvišjih cen ni preprečila odiranja potrošnikov

Sredi marca je bila sicer sprejeta vladna uredba glede določitve najvišjih cen zaščitne opreme. Z njo je vlada za tri mesece omejila ceno za "zaščitne maske tipa FFP2 in FFP3 ter kirurške maske, za zaščitna očala, zaščitne obleke tyvek, vodoodbojne zaščitne obleke, zaščitne rokavice nitril oziroma latex, razkužila, ventilatorje za intenzivno zdravljenje, prenosne kisikove sisteme in brezkontaktne merilce telesne temperature."

Kot najvišje dovoljene cene pa so določene najvišje maloprodajne cene opreme, kot so veljale na začetku veljavnosti te uredbe, torej 14. marca. Toda zdi se, da vsi trgovci vladne uredbe ne spoštujejo.

Medtem ko so zaradi širjenja novega koronavirusa marca v Sloveniji hitro pošle zaloge zaščitnih mask, t. i. kirurških mask, oz. jih je bilo skoraj nemogoče nabaviti, so se na spletu pojavile številne ponudbe zaščitnih mask. Vendar njihova cena presega 2 evra za kos, čeprav je zaščitna maska uporabna le nekaj ur. Slovenske spletne lekarne so, dokler so jih imele na zalogi, zaščitne maske še pred nekaj meseci ponujale za borih 6 centov.

Slovenija sicer ni edina evropska država, kjer so se cene nekatere najbolj iskane zaščitne opreme občutno dvignile. Podobno opažajo tudi v sosednji Hrvaški. Cene zaščitnih mask so precej dvignili tudi največji kitajski spletni trgovci, vendar je njihova ponudba še vedno precej nižja kot v Sloveniji, od 30 do 50 centov. Vendar gre v teh primerih za precej daljši čas dobave.

Najvišje cene določene le z datumom in uro

Za nadzor nad izvajanjem uredbe, ki določa trenutne najvišje cene zaščitne opreme, je pristojen tržni inšpektorat. Na vprašanje MMC-ja, ali obstaja oz. ali je določen kakšen cenik trenutnih najvišjih dovoljenih cen zaščitne opreme, so na tržnem inšpektoratu pojasnili, da poseben seznam z najvišjimi dovoljenimi cenami blaga, ki ga ureja omenjena uredba, ne obstaja. Trgovci, kot pojasnjujejo na tržnem inšpektoratu, morajo zgolj upoštevati vsak svojo ceno določene zaščitne opreme, ki je bila v veljavi 14. marca ob 8. uri.

"Tržni inšpektorat trenutno prioritetno izvaja nadzor cen navedene opreme, in sicer tako pri podjetjih, ki prodajo opravljajo v klasičnih prodajalnah, kot tudi tistih, ki opravljajo spletno prodajo. Ker so nadzori še v teku, vam podatkov za zdaj ne moremo posredovati, je pa za kršitelje predviden tako upravni ukrep (vrnitev cen na izhodiščno ceno, ki je veljala 14. 3. 2020 ob 8. uri in povračilo preveč zaračunanega zneska kupcem) kot tudi globa, in sicer v vrednosti 2003 evrov za pravne osebe in samostojne podjetnike in 292 evrov za odgovorno osebo pravne osebe," so glede ukrepov domnevnim kršiteljem omenjene uredbe pojasnili na tržnem inšpektoratu.

"Pri tem bi želeli dodati, da je zaradi velikega povpraševanja število spletnih prodajalcev, ki prodajajo to opremo, izjemno naraslo, zato ne bo odveč dodatna previdnost pri spletnih nakupih, npr. da se pred odločitvijo za nakup poleg cene in roka dobave v prvi vrsti preverijo tudi podatki o prodajalcu. V primeru neznanega prodajalca ali prodajalca, ki ga ni mogoče ustrezno preveriti, npr. prek podatkov v javnih registrih, objavah na spletu, na tržnem inšpektoratu RS nakup odsvetujemo. Več informacij in napotkov, na kaj morajo biti kupci pozorni pri spletnih nakupih, je mogoče dobiti www.varninainternetu.si," še opozarjajo tržni inšpektorji.

Potrošniki so zakonsko zaščiteni pred morebitnim izkoriščanjem

Zveza potrošnikov trgovce opozarja tudi na spoštovanje določb zakona o varstvu potrošnikov, ki denimo določa, da morajo prodajati blago in storitve vsem potrošnikom pod enakimi pogoji, kar pomeni, da niso dovoljene kakršne koli rezervacije blaga in storitev. Če trgovec omeji nakup na količine, primerne za gospodinjstvo, to ne predstavlja kršitve.

"Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, ki ureja razmerja podjetij do potrošnikov, določa, da se izkoriščanje nesrečnega dogodka ali okoliščin, ki zaradi svoje resnosti zmanjšujejo potrošnikovo sposobnost presoje, česar se podjetje zaveda, pa to kljub temu izkoristi, da bi tako vplivalo na potrošnikovo odločitev glede izdelka, šteje za agresivno poslovno prakso, ki je prepovedana in se lahko kaznuje z globo v vrednosti od 3000 do 40.000 evrov za pravno osebo in od 300 do 2000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe," še opominja največja slovenska potrošniška organizacija.