31. decembra je Kitajska obvestila Svetovno zdravstveno organizacijo o pojavu nove vrste koronavirusa, ki izhaja iz skupine kot SARS, ki je pred več kot desetletjem zahteval več sto življenj. Prvi, ki je opozoril druge zdravniške kolege, da se je v Vuhanu pojavil nov virus, je bil 34-letni Li Venliang, ki ga je kmalu obiskala policija in ga zastrašila, češ da širi lažne novice. 6. februarja je umrl za posledicami bolezni covid-19, ki jo povzroča virus SARS-COV-2, kot je uradni naziv novega koronavirusa.

Januarja in predvsem februarja so bile oči sveta uprte v Kitajsko. Število okuženih v Vuhanu v pokrajini Hubej, ki je bilo žarišče bolezni, je hitro naraščalo, prav tako število smrtnih žrtev. Kot ob vsakem novem virusu je bilo in še vedno je veliko neznank. Kmalu so novinarska poročanja preplavili skorajda filmski prizori zdravstvenih delavcev, ki so oblečeni v skafandre skrbeli za bolnike. Prizor, ki je bil za marsikoga drugje po svetu nelagoden, a večina je bila prepričana, da bo bolezen "obstala" na Kitajskem, kolesje običajnega hitrega vsakdana je mlelo naprej. Število okuženih je še naprej raslo, Kitajci so postavljali hitrostne rekorde v gradnji bolnišnic, konec januarja so sledili ostri ukrepi oblasti, ki so regijo s 56 milijoni dobesedno odrezale od sveta: prekinili so vse prometne povezave, prepovedali hojo od doma, več kot dva meseca je veljala popolna karantena.

26. januarja smo poročali, da so kitajske oblasti sporočile, da je okuženi z novim virusom kužen, tudi če še nima bolezenskih znakov. Takrat je bilo na Kitajskem okoli 2.000 okuženih, umrlo je 56 ljudi. Bližnje države, kot je Južna Koreja, so takoj ob pojavu novega virusa začele izvajati različne ukrepe, od merjenja temperature do nenehnega obveščanja o bolezni in previdnostnih ukrepih. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je konec januarja presodil, da so v Evropi verjetni primeri okužbe z novim virusom iz Kitajske, a da imajo evropske države dovolj zmogljivosti za preprečitev izbruha.

Začetek februarja: prva žrtev zunaj Kitajske

2. februarja je umrl moški na Filipinih. To je bila prva žrtev novega koronavirusa zunaj Kitajske. Deset dni pozneje je bolezen terjala prvo žrtev v Evropi, v Franciji je umrl 80-letni kitajski turist. Pet dni pozneje so potrdili prve primer v Iranu, ki je ena od držav z največ okuženimi in umrlimi. Okuženih je več kot 50.000, umrlo je več kot 3.160 ljudi.

Marca je Svetovna zdravstvena organizacija objavila poročilo 25 kitajskih in tujih strokovnjakov, ki so bili med 16. in 24. februarjem na Kitajskem in ki so proučevali tamkajšnjo epidemijo. In kakšni so bili njihovi izsledki? V 99,9 odstotka primerih se virus ni spremenil, torej ni mutiral. Zdaj so strokovnjaki potrdili, da virus mutira dvakrat na mesec, a da se različni sevi glede smrtnosti ne razlikujejo.

Analiza simptomov pri okuženih je pokazala naslednje: glavni simptom je bila vročina, sledijo suh kašelj, utrujenost, izmeček oz. sputum pri kašljanju, težave z dihanjem, boleče grlo, glavobol, bolečine v mišicah, tresavica, slabost in bruhanje, zamašen nos, driska, izkašljevanje krvi iz pljuč in težave z očmi. Smrtnost je bila takrat ocenjena kot 3,8-odstotna, pri čemer je bila pričakovano najvišja v najvišji starostni skupini. Pri tistih, ki niso imeli nobene druge bolezni, je bila smrtnost 1,4-odstotna, pri tistih s pridruženimi boleznimi pa občutno višja: pri ljudeh s srčno-žilnimi boleznimi je bila 13,2-odstotna, pri tistih z diabetesom 9,2-odstotna, pri ljudeh z visokim pritiskom 8,4-odstotna, pri bolnikih s kronično dihalno boleznijo 8-odstotna in pri rakavih bolnikih 7,6-odstotna. Po zadnjih podatkih je bilo število nesimptomatskih bolnikov na Kitajskem okoli 40.000, smrtnost pa je zaradi velikega števila neodkritih primerov okužbe ocenjena za 0,6-odstotno, več kot šestkrat nižja od prve ocene.

Sorodna novica "Španci še kar ujeti v slepo upanje, da ne bo tako hudo kot v Italiji"

Ko se je uradna številka okuženih na Kitajskem približevala 70.000, jih je bilo drugje po svetu le nekaj deset. Potem pa se je sredi februarja začelo hitro povečevati število okuženih v Italiji. Prva primera okužbe tam so potrdili 31. januarja (takrat so oblasti že razglasile izredno stanje, že je veljala tudi prepoved letalskih povezav s Kitajsko), ko sta bila v Rimu na testiranju pozitivna dva kitajska turista. Naslednji primeri so bili odkriti v Lombardiji, ki je postala največje žarišče bolezni v državi.

Marec: Hitro širjenje po Evropi

Marec je bil v znamenju hitrega širjenja bolezni po evropskih državah. Poleg Italije so se razmere močno poslabšale v Španiji, ki je pred dnevi presegla število smrti v 24 urah. V Italiji, ki ima najstarejše prebivalstvo v Evropi, je okuženih več kot 115.000 ljudi, umrlo jih je skoraj 14.000, v Španiji je okuženih 112.000, umrlo jih je 10.300.

Zdaj je na Kitajskem potrjenih dobrih 81.000 okuženih, umrlo je 3.300 ljudi. Preostali svet: 927.000 okuženih, 49.000 smrtnih žrtev. Mesec dni in pol je trajalo, da je število okuženih z novim koronavirusom doseglo številko 100.000, ko pa se je novi koronavirus razširil v druge predele sveta, se je krivulja naraščanja števila okuženih močno dvignila, od pol milijona do milijona se je številka povzpela v enem tednu. 11. marca je WHO razglasila pandemijo.

ZDA daleč na prvem mestu

Daleč največ okuženih imajo v ZDA, kjer se je epidemija v preteklem tednu razplamtela. Ameriški predsednik Donald Trump je konec febuarja (24. februarja) zatrjeval, da je tveganje za okužbo z novim koronavirusom v ZDA še vedno "zelo majhno". Takrat je bilo potrjenih 60 primerov okužb z virusom v ZDA, šlo je skoraj izključno za evakuirane Američane iz Kitajske in s potniške križarke Diamond Princess.

Sorodna novica Zakaj je v Italiji smrtnost zaradi novega koronavirusa tako velika?

Pet dni pozneje, 29. februarja, so potrdili prvi smrtni primer v ZDA, v zvezni državi Washington. Medtem ko so po Evropi države druga za drugo sprejemale ostre ukrepe za zajezitev, je v ZDA življenje nemoteno teklo naprej. 12. marca pa je Trump napovedal prekinitev letalskih povezav z Evropo, izjema je bila Velika Britanija, ki pa se je na seznam uvrstila potem že čez nekaj dni. Potem je dvignil veliko prahu s tvitom, v katerem je SARS-CoV-2 poimenoval "kitajski virus". Eden najvišjih predstavnikov kitajske diplomacije Džao Lidžjan je obtožil ameriško vojsko, da je virus prinesla v Vuhan. ZDA so na zagovor poklicale kitajskega veleposlanika in Pekingu poslale opozorilo.

25. marca je Trump dejal, da bo najhujšega konec do velike noči, že nekaj dni pozneje pa opozoril državljane, da so pred njimi zelo težki tedni. Oblasti so uvedle različne ukrepe, a število okuženih in umrlih se zdaj hitro povečuje. 27. marca je številka okuženih v ZDA presegla 100.000, danes jih že več kot 240.000, skoraj polovica od tega v zvezni državi New York. Analiza Univerze Washington predvideva, da bo zaradi novega koronavirusa v ZDA umrlo od 38.000 do 162.000 ljudi. Pandemija naj bi se umirila šele junija. Vrhunec okužb naj bi sicer dosegli v drugi polovici aprila. Strokovnjaki Bele hiše so še bolj črnogledi: umrlo bi lahko med 100.000 in 240.000 ljudi, je poročal Reuters.

Milijardni svežnji pomoči gospodarstvu

Nevidni sovražnik, kot se, ko govorijo o novem koronavirusu, v vojaškem žargonu radi izražajo številni politik, si je, začasno, pokoril svet. Vlade tako v evropskih državah kot drugje po svetu sprejemajo različne ukrepe, da bi zajezile širjenje novega koronavirusa: znotraj EU-ja so meje zaprte, zaprte so šole, restavracije, prekinjen je letalski promet, omejeno je gibanje, ponekod velja popolna karantena (Španija, Italija). Posledično so pretresi na borzah, države sprejemajo večstisočmilijardne svežnje v pomoč gospodarstvu. Ljudje se privajamo novi resničnosti: šolanje na daljavo, delo od doma, okrnitev družbenega življenja in še bi lahko naštevali.

Zaradi različnih načinov testiranja in zajemanja statistike je dejanska ocena števila okuženih neznana. V Sloveniji stroka opozarja, da je dejansko število okuženih petkrat višje. Tudi glavni avstralski strokovnjak Brendan Murhpy predvideva, da je število okuženih po svetu od pet- do desetkrat večje.