Po mesecu predaha zaradi višje sile se prvič na razdaljo in iz delovnega mesta na domu vrača MMC-jev športni podkast SOS odmev. Šport se je ustavil po vsem svetu – s častno izjemo zdaj štirih držav – zaradi česar se postavlja temeljno vprašanje: "Ali imajo športne novice v času pandemije sploh kakšen smisel?" se v uvodu sprašuje gostitelj Slavko Jerič.

Ko pogrešaš prestopne govorice
Na to mu sogostitelj Toni Gruden odgovarja: "Vse je že odpovedano, kar je bilo lahko, in zdaj so ugibanja ter razpredanja o scenarijih A, B, C ... Ž, kdaj in kako bi se lahko nadaljevala prvenstva, tekmovanja ali dirke, še bolj utrujajoča kot govorice o prestopih. Tudi najbolj divje prestopne govorice so neprimerno bolj zabavne. Zadnja govorica – Haris Vučkić v Real Zaragozo."

Še bolj duhomorna tema za razpoloženje, a zato v času karantene oz. uradno samoizolacije in družbenega oddaljevanja, dejansko najpomembnejša je, kaj bo s športom po pandemiji. "Šport se igra za gledalce in pred gledalci. Nastajajoča gospodarska kriza bo imela neposredne posledice z upadom naložb in sponzorstev v šport, kar je zelo pomembno za Slovenijo. Slovenski poslovni športni model ni ravno odvisen od števila gledalcev na tribunah niti toliko od medijskih pravic, a hkrati je Slovenija delček širšega evropskega prostora, ki pa ga žene denar iz TV-pravic," poudarja Gruden.

Lastniki TV-pravic že ustavili plačila obrokov
Po Evropi se že javljajo najmočnejša tekmovanja, da so jim lastniki TV-pravic prenehali plačevati obroke, saj ne nazadnje ni več športnih prenosov v živo. Primer: predsednik španske La Lige Javier Tebas je pojasnil, da jim bodo lastniki medijskih pravic v kratkem dolgovali četrt milijarde evrov, kar pa bo imelo veliko večje posledice, saj v tem trenutku španski nogometni klubi za že izpeljane prestope še dolgujejo drugim klubom po Evropi in svetu 350 milijonov evrov. "To se bo prelivalo in bo prišlo tudi do Slovenije in slovenskega nogometa, ki živi od prodaje igralcev v tujino."

Obsežnejša prekinitev kot v času svetovnih vojn
Ob ustavitvi vsakdanjega normalnega življenja v Sloveniji je Jerič zapisal kolumno Črte med nami (bodo kmalu izbrisane), pri čemer je pregledoval velika tekmovanja in prvenstva, kjer so bile namesto zmagovalcev samo črtice, kar bo označeno tudi pri ogromnem številu športnih dogodkov v letu 2020.

"Če podrobno pogledamo šport med drugo svetovno vojno znotraj Evrope, ki je bila najhuje prizadeta celina, in tudi na drugih celinah, kjer ni bilo neposrednih bojev, vidimo, da se je dogajalo neprimerno več športa kot zdaj. Če gremo še nazaj v prvo svetovno vojno, ko je bila v Evropi celo bolj univerzalna prekinitev športnih dogodkov, ugotovimo, da takšnega dogajanja – športnega mrtvila v sodobni olimpijski eri še ni bilo. Gre za nedoživete (ne)športne čase, kjer razen v štirih ali petih državah sveta ni športnih tekmovanj," se je v zgodovino velikih prekinitev vsakdanjega življenja, tudi športnega, zazrl Gruden.

Gostitelja SOS-odmeva sta preletela primere odpovedi v velikih nogometnih ligah, kako je bilo s teniškimi turnirji za grand slam v času vojn in kako so v kolesarstvu na primer izvedli veliko večino enodnevnih klasik – spomenikov, medtem ko Dirke po Franciji ni bilo, Dirka po Italiji pa je bila v vojnih časih izvedena le leta 1940.

Ali bi gledali turnir Federer – Đoković v virtualnem finalu Wimbledona?
"Kaj je šport in šport brez gledalcev? Ena izmed potencialnih rešitev, ki se pojavlja v Ligi NBA, je dokončanje sezone brez gledalcev na dveh, treh lokacijah. Kakšna bi res bila odločitev igralcev kova LeBron Jamesa, ko bi prišel takšen predlog res na mizo. Bi obrnil ploščo?" se sprašuje Jerič o dilemah samih športnikov, saj je vse bolj realno, da vsaj še nekaj časa ne bo možnosti za velike javne prireditve in s tem šport pred gledalci na tribunah.

Sogovorca, ki ju je od njunih domov na robovih gozdov loči 70 km poti, sta se dotaknila virtualnega športa. Prejšnjo nedeljo se je odpeljal virtualni kolesarski spomenik Po Flandriji. "Ali bi gledali turnir Federer – Đoković v virtualnem finalu Wimbledona?" Hkrati ni ušel pregled četverice držav, kjer se vseeno igrajo nogometno prvenstvo: Belorusija, Nikaragva, Burundi in zdaj še Tadžikistan, pri čemer se je malce osvetlilo ozadje tovrstnih izjem.

Kaj se gleda in bere ob preveč časa?
Za konec sta Jerič in Gruden podelila še nekaj svojih predlogov za zapolnjevanje v samoizolaciji dodatnega časa v obliki serij, filmov in knjige. Medtem ko je statistik Jerič bolj navdušen nad stripi in njihovimi derivati na zaslonih (serija Varuhi in druge zadeve iz konkurenčnih ozvezdij Marvel – DC ter Prekleti United), ostaja zunanji politiki izposojeni Gruden pri športnih tematikah (serija Apache, kolesarski dokumentarec Movistar in nogometna-taktična biblija Inverting The Pyramid).

Vabljeni k poslušanju, kjer se ob koncu razkrije tudi tema prihodnjega podkasta, ki bo izšel čez 14 dni.