Sorodna novica "Če kmalu hmelja ne spravimo na vodila, smo pogoreli"

Na pomoč slovenskim hmeljarjem naj bi predvidoma v soboto prišlo 193 romunskih delavcev. Ponje se je nameraval odpraviti avtoprevoznik Nomago s petimi avtobusi, potem ko je hmeljarjem uspelo dobiti dovoljenje za prevoz delavcev skozi Madžarsko. A je vlada, dokler pristojne strokovne službe ne pripravijo strokovnih podlag, njihov prihod ustavila. Določiti je namreč treba protokol prihoda in vse potrebne postopke za preprečitev ogrožanja javnega zdravja.

"Zaradi ukrepov, ki so namenjeni zaščiti prebivalcev Slovenije, je letos prihod tujih delavcev v državo omejen, zato kot ministrica pozivam vse državljane, da kmetom na pomoč priskočimo tokrat mi, pozivam študente, brezposelne, delavce na čakanju in mlajše upokojence, vse, ki ste zdravi in lahko delate, ste radi na svežem zraku in se gibljete, podajam poziv, slovenski kmetje vas zdaj res potrebujejo," je na novinarski konferenci vlade dejala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. Na ministrstvo se lahko obrnejo vsi, tako iskalci dela kot ponudniki. Pokličejo lahko kontaktno točko ministrstva na številko 040 390 016 ali pišejo na e-naslov: cz.mkgp@gov.si.

Kontaktna točka bo posredovala informacije o mogočih načinih sodelovanja in usmerjala na pristojne institucije, študentke servise, Zavod RS za zaposlovanje itd. Ministrstvo k zbiranju podatkov o ponudnikih dela poziva tudi Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS). Dežurna služba na ministrstvu tako koordinira informacije delodajalcev in morebitnih sezonskih delavcev o pomenu tega dela, o mogočih načinih dela in plačilu ter informiranje vseh delodajalcev o smernicah NIJZ-ja in zagotavljanju zaščitne opreme.

Uvoz poceni delovne sile iz tujine je pogojen z izjemno nizkimi odkupnimi cenami pridelkov, ki ne omogočajo, da bi delavce lahko bolje plačali. Boste kolege ministre v EU-ju opozorili, da je čas, da se takšne prakse končajo? "To je vprašanje, s katerim se konstantno ukvarjamo, ta kriza ga zgolj dodatno poglablja. Slovenija je v EU-ju, kjer velja prost pretok blaga in storitev. Vsakršno omejevanje cenovnih razmerij s politične ravni je v tem pogledu nemogoče. To lahko storimo zgolj v izrednih okoliščinah, ko je ogrožena preskrba domačih prebivalcev," je na tiskovni konferenci vlade odgovorila ministrica Pivec.

Kmetijski sektor

Epidemija novega koronavirusa po besedah Pivčeve močno posega tudi v kmetijski sektor. "Zaprtje prehrane v institucijah javnega sektorja in gostinskih in drugih obratih povzroča motnje pri prodaji kmetijskih pridelkov in živil. Intenzivno iščemo rešitve," je dejala in naštela ukrepe v prvem svežnju protikoronskih ukrepov. Uredili so finančno pomoč zaradi bolezni covid-19, ki jo v obliki temeljnega dohodka dobijo vsi kmetovalci, ki bi zboleli.

Pripravili so tudi oprostitve in odloge plačila prispevkov za nosilce dejavnosti in njihove družinske člane. Z ukrepi želijo vplivati tudi na plačila akontacij dohodnine in znižanje katastrskega dohodka, kar je za lastnike kmetijskih in gozdnih posesti izjemno pomembno. Uredili so finančna nadomestila zaradi izpada dohodkov zaradi obstoječih razmer na trgu. Urejena je nabava kmetijskih pridelkov in živil v javnih zavodih, kjer so povišali minimalni odstotek obveznega nakupa slovenskih izdelkov na 50 odstotkov. Urejen je tudi odlog plačila obveznosti za posojiojemalce. Znižali so tudi vodna povračila za gojenje vodnih organizmov in plačilo priveza v ribiških pristaniščih.

Protikoronski sveženj številka dve

Po besedah Pivčeve načrtujejo nadaljnje ukrepe za povečanje likvidnosti in ustvarjanje možnosti za nove naložbe v kritičnapodročja v kmetijstvu. V pripravi so ukrepi za krepitev pridelave zelenjave in sadja ter prašičereje, kjer se je pokazala težava s samooskrbo v Sloveniji. "Da bi lahko dvignili odstotek samooskrbe v Sloveniji, smo v okviru programa razvoja podeželja pripravili spremembo povečanja predplačil, povečanje najvišjih dopustnih stopenj podpore za naložbe v prednostne panoge, želimo si tudi več sredstev za prilagajanje na podnebne spremembe, kar bo omogočilo večjo nesezonsko pridelavo sadja in zelenjave. Govorim o nakupih različnih zaščitnih sredstev, in sicer mrež proti toči, postavitev zasebnih namakalnih sistemov, ureditev trajnih nasadov," je naštela ministrica.

Presežki mleka in govedine v blagovne rezerve

Nedelovanje sektorja gostinstva in turizma ter zaprtje javnih institucij in nekaterih tujih trgov trenutno po besedah ministrice povzročata presežke v pridelavi na posameznih področjih. "Najbolj so prizadeti proizvajalci, ki na trgu delujejo sami, kar znova dokazuje potrebo po boljši povezanosti v trdne agroživilske verige, ki lažje in z manj škode v kriznih trenutkih preživijo. Bremena krize ne sme in ne more nositi vsak zase," je opozorila na nujnost povezanosti proizvajalcev.

Težave zaradi padca povpraševanja opažajo med drugim rejci živine, kjer je opaziti izrazit padec cen. Še posebej gre za težavo pri prodaji goveda, kjer je Slovenija visoko samooskrbna. "S pomočjo teh presežkov smo začeli krepiti blagovne rezerve na področjih mesa in mleka, kjer smo take težave najprej pričakovali," je pojasnila Pivčeva.

Poziv trgovcem in izredni ukrepi

Opravili so pogovore s trgovci in jih pozvali k večjemu vključevanju slovenskih izdelkov na police trgovin. "V zakonu o interventnih ukrepih smo vzpostavili tudi pravno podlago za omejitev prepovedi ali izvoza ali uvoza določenega živila, če bi to bilo potrebno. Pa tudi možnost omejevanja višine cen posameznih kmetijskih pridelkov ali živil. To so skrajni ukrepi, ki jih država lahko uporabi le takrat, ko na noben drug način ne bi bilo mogoče vzpostaviti zadostne oskrbe s hrano v Sloveniji," je pojasnila.

"Pred nami so prazniki, v okviru katerih se bodo na naših mizah znašle številne dobrote, ki so plod pridnih rok slovenskih kmetov. Pozivam vas, da jim izrazimo hvaležnost, s tem da ohranimo pozitiven odnos do domače slovenske hrane. V duhu praznikov želim poudariti, naj sočutje, potrpežljivost in skrb drug za drugega postanejo in ostanejo del našega vsakdana," je sklenila Pivčeva.