"V zadnjem tednu opažamo ugodne trende, kar zadeva obolele in sprejeme v bolnišnico, saj njihovo število počasi pada. Upad na intenzivnih oddelkih bo sledil v prihodnjih dneh in tednih, saj to število pade nazadnje," je na novinarski konferenci vlade v uvodu pojasnil Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

"Bistveno je, da prednosti, ugodnosti, ki smo jih dobili z dobrim režimom ukrepov proti epidemiji v zadnjem mesecu, ne bomo zapravili v naslednjem tednu. Želimo, da bi število obolelih padalo, ob tem pa optimistično razmišljamo o odprtju družbe, predvsem o tem, kako bi nazaj zagnali gospodarstvo." Kljub temu se bo treba navaditi na novo realnost, ki nas čaka, je dejal Rozman. Izogibati se bomo morali tesnim stikom, v javnih prostorih bodo obvezne maske itd. Rozman je ob tem dejal, da smo v boju proti epidemiji do te točke ena najuspešnejših držav. Upajmo, da bomo tudi v prihodnje.

Aplikacije, kot jih uporabljajo v Aziji, za naše kulturno okolje niso sprejemljive

V zadnjih dneh je bilo veliko razprav o možnosti, da bi država prek pametnih telefonov spremljala gibanje prebivalcev. Rozman je danes izpostavil možnost uporabe telefonske aplikacije, ki bi spremljala obolele in jim pomagala, da se bolj držijo karantene, ter omogočala komunikacijo z zdravnikom.

Pojasnil je, da aplikacije, kot jih uporabljajo v Aziji, za naše kulturno okolje niso sprejemljive. "Oziramo se po teh, ki jih uporabljajo v Skandinaviji in evropskih državah, ki opozarjajo kontakte, da so bili v stiku z okuženim, da se odločijo za karanteno. Bistveno je, da če je nekdo pozitiven, vemo, kjer je bil v preteklih dneh. Če ti stiki danes izvedo, da so bili v stiku, se lahko začnejo vesti drugače, to je lahko pomemben prispevek za zajezitev epidemije," je pojasnil. Opomnil je, da je okužena oseba kužna, še preden se pojavijo simptomi. Nekateri bolezen prebolijo celo asimptomatsko.

"S tempom, s katerim se prekužujemo, bo trajalo več let, da se populacija prekuži. Ne moremo si privoščiti, da bi epidemijo nenadzorovano spustili med prebivalstvo, to bi preseglo kapacitete bolnišnic. Ob takšnem scenariju bi se nam lahko zgodilo, da tudi ljudje, ki imajo neko banalno zdravstveno težavo, kot je vnetje slepiča, ne bi dobili mesta v bolnišnici zaradi prenatrpanosti in izpada kadra," je pojasnil. Ob tem je opozoril, da bodo morali ljudje še za nekaj časa srečevanje "odriniti na stran in se izogibati druženju ob kavicah". "To so situacije, ki pripomorejo, da se začne epidemija nenadzorovano širiti," je opozoril.

O napovedani sprostitvi nekaterih zdravstvenih storitev s prihodnjim tednom je pojasnil, da bodo po prvomajskih praznikih pristopili k temu, da bi pregledali več bolnikov z nenujnimi stanji, vendar na način, da v prihodnjih mesecih in letih ne bi bilo poslabšanja zdravstvenega stanja. Kot je pojasnil, bodo najprej na vrsti tiste skupine bolnikov, ki imajo napotnico hitro ali zelo hitro, v naslednjem koraku bolniki z napotnico redno, na koncu pa preventivni pregledi. Na posameznih strokah pa bo, da postavijo prioritete, katere diagnoze se bodo pregledovale prednostno, je še pojasnil.

Krek: "Epidemija še ni v stabilni fazi"

Tudi Milan Krek, predstojnik območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Koper, je poudaril, da so sprejeti ukrepi učinkoviti, saj je iz podatkov razvidno, da smo z upoštevanjem navodil preprečili strm porast števila okuženih, ki bi lahko čezmerno obremenil zdravstvo in povzročil veliko smrti.

Manj kot petodstotni dnevni porast novih okužb smo v Sloveniji imeli 2. aprila, ko se je epidemija po besedah Kreka začela umirjati. V stabilno fazo bo epidemija prešla, ko bo dnevna rast na novo okuženih le še odstotna. To je okoli 12 na novo okuženih na dan, je pojasnil Krek. Takrat bi po njegovi oceni lahko pogumneje začeli opuščati omejitve. Delež novih okužb v zadnjih dneh se še ni spustil pod tri odstotke.

V tem trenutku je tako še treba počakati z večjim sproščanjem ukrepov, lahko pa bi določili posamezne izjeme, ki so z vidika prenosa okužbe manj tvegane, ob hkratnem strogem nadzoru izvajanj ukrepov, je dejal Krek.

Opozoril je, da je treba zagotoviti varnost delavcev, in delodajalce pozval, da se povežejo s specialisti medicine dela, ki bodo znova ocenili tveganje in uvedli vse potrebne ukrepe, da se okužba ne bo zanesla v podjetja.

Štiri nove okužbe v ljutomerskem domu za starejše

V domu starejših v Ljutomeru so potrdili okužbo z novim koronavirusom še pri enem oskrbovancu in treh zaposlenih. Skupno je potrjeno okuženih 54 oskrbovancev in 14 zaposlenih, pozitivna pa sta še dva iz ZD-ja Ljutomer, ki sta delala v domu starejših.

V domu starejših je v petek organizacijo dela medicinskega in negovalnega osebja prevzelo izkušeno osebje soboške bolnišnice, od tam so tudi neposredno premestili več delavcev, njihova sestra za obvladovanje bolnišničnih okužb pa je prevzela usklajevanje na področju higiene in preprečevanja okužb v domu.

Zdravniki iz bolnišnice pomagajo zdravniku iz ljutomerskega zdravstvenega doma, ki skrbi za oskrbovance, in se vključujejo v delo v skladu s potrebami in usmeritvami ministrstva.

V oskrbo stanovalcev, tudi bolnikov, okuženih z novim koronavirusom, so se oz. se bodo vključile tudi tri medicinske sestre iz soboškega zdravstvenega doma, dve iz lendavskega ter dve z izkušnjami pri delu v domovih za starejše iz Zdravstvenega doma Gornja Radgona.

Do petka je bilo v domovih za starejše po državi okuženih skupno 234 oskrbovancev in 79 tam zaposlenih. Pozitivnih na okužbo s koronavirusom je bilo tudi 218 zdravstvenih delavcev.